Torek, 17. 12. 2019, 4.00
4 leta, 4 mesece
Prelaz Timmelsjoch v avstrijskih Alpah
Tu štirje metri snega ne presenetijo nikogar #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,42
1
Ötztalske Alpe imajo skrivno vrzel, 2.509 metrov visok Timmelsjoch, ki je že več stoletij edina povezava med severom in jugom. Danes seveda skoraj dvajset tisoč popotnikov letno ne skrbi več višina prelaza, temveč uživajo v neokrnjeni naravi, prečudovitih razgledih in prvovrstni cesti, ki vodi čez prelaz Timmelsjoch ter povezuje Avstrijo in Italijo. Zaradi obilnih snežnih padavin, v nekaj dneh so padli štirje metri snega, smo od skupno dvanajstih kilometrov lahko prevozili le približno dva kilometra. Pluženje preostalega dela ceste pa bo trajalo vsaj šest do osem tednov, če vmes seveda ne bo snežilo.
Odločitev za začetek gradnje alpske ceste Timmelsjoch je stekla zelo hitro, a celoten proces, ki je pripeljal do te odločitve, je bil zelo dolgotrajen. Prve ideje o začetku gradnje so vzklile že v 19. stoletju. Leta 1897 je tirolski občinski svet vzpostavil gradbeni program, kjer so omenili gradnjo nekaterih najpomembnejših cest. Med njimi je bila tudi alpska cesta čez Timmelsjoch. Prva svetovna vojna je prekinila nadaljnji razvoj tega programa, Timmelsjoch pa je postal državna meja.
Šele leta 1950 je Angelus Scheiber znova oživil načrte o gradnji alpske ceste. Čez pet let, 30. oktobra 1955, so na prelazu začeli z deli. Za ta dogodek so ustvarili namensko podjetje Timmelsjoch Hochalpenstrassen AG, katerega delničarji so bili Avstrija, dežela Tirolska in 25 občinskih svetnikov iz regije.
Prehod z ročne na mehansko gradnjo
Izgradnja ceste je bila ena ključnih prelomnih točk, ki je spremenila način gradnje prihodnjih cest v Evropi. Tukaj so prvič gradnjo
Kljub višini skoraj dveh metrov, GLE coupe ob šestih metrih spluženega sneža deluje izredno majhno.
kombinirali s stroji, čeprav na nekaterih delih to ni bilo mogoče. Štirje buldožerji so na dan prekopali 150 metrov zemlje – za takšen dnevni napredek bi potrebovali vsaj 130 delavcev. Še najtežje delo je bilo tlakovanje ceste, saj so morali vsak kamen položiti na tla ročno.
A delavci so bili v tem primeru za svoje delo plačani nadpovprečno in imeli vselej na razpolago dovolj hrane ter pijače. Zaradi hudih zim so dela potekala le med majem in novembrom, pa tudi poleti so jih prekinile hude nevihte. Kljub temu je vse potekalo po načrtih in alpska cesta na Timmelsjoch je bila končana v štirih letih – od tega so aktivno delali le 17 mesecev.
Cesto so 17. julija 1959 slavnostno odprli tudi za javnost. Avstrijci so morali za povezavo z Južno Tirolsko čakati še nadaljnjih osem let, saj so Italijani kljub dogovoru vmes prekinili dela. Celotna povezava čez prelaz je bila končana leta 1968.
Pogled izza volana je pozimi še nekoliko bolj osupljiv kot poleti.
Po dveh kilometrih se je naša pot zaključila, saj je bilo snega enostavno preveč. Pluženje do vrha prelaza traja med šest do osem tednov.
30 zavojev za ljubitelje dobre vozniške linije
V okolici je precej smučišč, poleti pa se turisti navdušujejo nad prečudovito naravo in številnimi gorskimi vzponi.
Tokratni obisk alpske ceste Timmelsjoch se je zaključil po vsega dveh kilometrih. Prek manjšega vrha na višini 2.175 metrov, kjer leži smučišče Hochgurgl in najvišji muzej motociklov, je tokrat še šlo. A naprej se zaradi obilnega snega ni dalo. Na delno spluženi in zasneženi cesti smo prevozili dobra dva kilometra. Obilno sneženje je bilo preveliko, saj je zapadlo okoli štiri metre snega.
Čiščenje poti do prelaza Timmelsjoch je bilo prekinjeno, plužiti pa bodo znova začeli spomladi. Celotno pot bodo plužili in pripravljali na promet šest do osem tednov, rob ceste pa bodo krasili več kot deset metrov visoki sneženi zidovi.
Zaradi pravih in bogatih zim je cesta zaprta od konca oktobra do maja. Seveda je odprtje ceste pogojeno s količino snega in vremenskimi pogoji. Ko je poleti cesta prevozna, lahko več kot 20 tisoč obiskovalcev uživa v petih tematskih parkih in prečudovitih razgledih na sosednje gore in občuduje z življenjem bogate travnike. Vozniki lahko doživijo vozniško ekstazo na 30 zavojih, čudovito ohranjenem asfaltu in hkrati prečkajo najvišji prelaz v vzhodnem delu Alp.
Večji avtodomi in avtobusi čez prelaz ne smejo
Vožnja čez ta prelepi del Alp seveda ni zastonj. Za voznike osebnih vozil je vožnja v eno smer 16 evrov oziroma 24 evrov dvosmerna vozovnica. Motoristi, ki so vse bolj pogosti obiskovalci tega prelaza, bodo za vožnjo v eno smer plačali dva evra manj kot avtomobilisti. Če želijo najvišji prelaz v tem delu Alp prevoziti avtodomi, morajo sprva pogledati dimenzije svojega bivalnika. Največja širina je namreč omejena na 2,55 metra in štiri metre višine, prav tako pa čez prelaz ne smejo voziti večji avtobusi.
Ravno zaradi prepovedi vožnje večjim avtobusom in avtodomom je cesta postala sinonim za vozniške užitke. Zato se številni popotniki tja odpravijo s športnimi avtomobili in uživajo v popolni cesti. Na njej vse večkrat proizvajalci snemajo tudi oglasne posnetke s svojimi športnimi modeli.
1