Britanski presežek: ko še Enzo Ferrari ostane brez besed #foto

Težko je dojeti vpliv te britanske legende na avtomobilistični svet leta 1961. Marca na avtomobilskem salonu v Ženevi ni le ukradel pozornosti in popolnoma zasenčil še tako (prodajno) pomembnih avtomobilskih modelov, še po koncu salonu je nenehno polnil časopise in navduševal množice. Bil je popoln iz vsakega zornega kota.

Še Enzo Ferrari je bil navdušen

''Pred šestdesetimi leti, marca 1961, je bil jaguar e-type prestavljen na ženevskem avtosalonu. Takrat sem imel 16 let in že takrat V tretji seriji je e-type dobil dvanajstvaljni motor. Ilustracija: Georg Gedl. sem bil 'zastrupljen' z avtomobili. Še posebej se spominjam predstavitve e-typa v časopisih. Leta 1971 sem na ženevskem avtosalonu občudoval e-typa serije 3 z 12-valjnim motorjem. No, po mojem mnenju je bila serija 1 lepša,'' je svojo posebno vez z Jaguarjevo legendo opisal ilustrator Georg Gedl.

A zgodba sega daleč pred prvo razkritje v Ženevi. Zelo očitna je podobnost z Le Mans dirkalnikom d-type. Zadnji je imel velikanski vpliv na zunanjo podobo serijskega modela e-type, pri Jaguarju pa so si 3,8-litrski motor vzeli iz modela XK. A vse skupaj se začelo z manj poznanim prototipom E1A iz leta 1957. Takrat se je pravzaprav v resnici začela pisati zgodba o e-typu.

Za zunanjo podobo prototipa je poskrbel Malcolm Sayer. Bil je nekoliko manjši kot serijski izdelek in imel je vgrajen 2,4-litrski motor. A imel je že vgrajeno neodvisno zadnje vzmetenje, prepoznaven sestavni del vseh jaguarjev v prihodnjih 40 letih. S številom prototipov je e-type pridobival centimetre in svojo končno obliko. Britanci so spoznali pomembnost ameriškega trga, zato tudi prirastek dimenzij.

Za polovico cenejši kot primerljivi športni eksoti

Ko je prišel marec 1961, je e-type dobil 3,8-litrski motor in štiristopenjski ročni menjalnik. Najvišja hitrost 240 kilometrov na uro (150 milj na uro) je bila postavljena nekoliko optimistično, toda s takratno ceno 2.097 funtov za roadsterja in 2.196 funtov za kupeja je bilo to popolnoma nepomembno, bil je za polovico cenejši kot drugi eksotični tekmeci.

Zgodnji uspeh jaguarja jih je spodbudil k izdelavi posebnih serij s karoserijo in monokokom z aluminija namesto standardnega jekla. Z njim sta lepe uspehe na dirkah dosegala Jackie Stewart in Graham Hill.

Serija lightweight je bila namenjena dirkanju, v njem sta zmagovala Jackie Stewart in Graham Hill. Ilustracija: Georg Gedl.

Sledili sta še dve seriji

Šest let pozneje so Britanci lansirali prenovljeni model, ki je poznan kot serija 1 ½. Izdelovali so ga le eno leto, žarometi in izboljšane zavore pa so bili napoved za prihajajočo serijo 2. V poznejših letih se Jaguar ni več obremenjeval z dirkanjem, zato se je e-type preusmeril bolj v vode GT.  V resnici je to postal leta 1971 v seriji 3 in vgrajenim 12-valjnim motorjem. Bil je širši, spredaj ne več tako lep, in po cesti je ropotal z vgrajenim 5,3-litrskim motorjem.

Novi 12-valjnik so nameravali vgraditi v limuzino XJ, toda e-type je bil preveč mamljiv in priložnosti niso želeli izpustiti. Za to potezo sta bila odgovorna Walter Hassan in Harry Mundy, življenjsko dobo legendarnega športnika sta podaljšala do leta 1975. Nasledil ga je XJ-S.

Jaguar je leta 1961 šokiral svetovno javnost in prekosil tudi največje tekmece.