Nedelja, 18. 6. 2017, 6.00
7 let, 2 meseca
18. in 19. junija 1927 je Nürburgring gostil prve dirke
90 let Nürburgringa: Slovita steza, ki je pisala zgodovino, tragedije in postala mit
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,38
5
Slavna nemška dirkaška steza Nürburgring danes praznuje 90-letnico prve organizirane dirke. Do danes je poskrbela za številne zgodovinske trenutke in tragedije. V svojem bistvu je ostala skrajni avtomobilski in človeški preizkus, ki si ga lahko privošči vsak. Sloviti in zloglasni Nordschleife vsako leto privabi veliko turistov, med njimi tudi Slovencev.
Steza, ki že 90 let ostaja mit in pojem avtomobilske dovršenosti ter vozniškega poguma.
Danes mineva natanko 90 let od prve dirke, ki so jo 18. junija leta 1927 organizirali na najslavnejšem dirkališču na svetu. Nemški Nürburgring z najslovitejšo različico Nordschleife so začeli dve leti prej graditi kot odgovor na znamenite cestne avtomobilske dirke v Italiji, z njim pa so želeli dati priložnost tudi nemški industriji in domačim talentom volana.
Video: Ob 90-letnici slavnega dirkališča Nordschleife
Postala je Zeleni pekel ter ostala skrajni test avtomobilov in voznikov
Dirkališče je v naslednjih desetletjih dočakalo nekaj nadgradenj ter se v letih, ko so dirkalniki občutno prerasli njegove športne in varnostne mejnike, uveljavilo kot najbolj nevarna in zahtevna steza na svetu. Jackie Stewart jo je po svoji zmagi na dirki F1 poimenoval Zeleni pekel. Leta 1976, ko je tu skoraj umrl svetovni prvak formule ena Niki Lauda, je Nordschleife gostil zadnjo dirko formule ena.
Steza živi še danes, ko gosti različne avtomobilske dirke – med njimi tudi svetovno prvenstvo WTCC – ter kot zelo raznovrstna 20-kilometrska kombinacija ovinkov predstavlja vrhunski poligon za testiranje, dokazovanje in lov za rekordi najhitrejših serijskih superšportnih in športnih avtomobilov.
Moj prvi stik s tem nemškim dirkališčem je bil nenavaden. Tako kot številni avtomobilski navdušenci sem ga spoznal takrat, ko je odprt za javnost in lahko na njem s svojim osebnim avtomobilom vozi praktično vsakdo. Potoval sem mimo, zato nisem imel pravega športnega avtomobila, temveč le navaden družinski karavan z dizelskim motorjem.
Pa nič zato. Steze nisem poznal in v živo je že tako prinašala zahteven preizkus. Številni prevoji, valovit asfalt, robniki in cel kup tistih zelo dolgih ravnin z rahlimi ovinki, kjer dejansko nikoli ne veš, kdaj se bo ovinek zaprl in te bo čakalo eno izmed presenečenj Zelenega pekla. Stezo je seveda mogoče spoznati na računalniških simulatorjih, a v praksi je razsežnost zahtevnosti steze vseeno nedoumljiva.
Nordschleife je priljubljena turistična točka za ljubitelje hitrih avtomobilov. En krog med tednom stane 25 evrov.
Slabih tisoč kilometrov oddaljena privablja tudi veliko Slovencev
Prav zato tudi uživa tako zlovešč in hkrati legendaren status ter vsako leto privablja na tisoče avtomobilskih romarjev. Že en krog napolni dušo z adrenalinskim doživetjem, nekaj resnejših krogov pa predstavlja že pravo malo osebnostno dirko. Na Nordschleife vsako leto potuje tudi veliko Slovencev.
Steza pri Nürburgu je od Ljubljane oddaljena slabih tisoč kilometrov. Marsikateri obiskovalec je moral zaradi lastnih napak in poškodovanih ograj že plačati več tisoč evrov stroškov popravila in odvoza z avtovleko. Dirkaška steza je namreč formalno izenačena z nemškimi avtocestami in na njej veljajo enaka pravila. Hitrostnih omejitev ni, prehitevanje po desni je prepovedano, za nastalo škodo pa je odgovoren voznik sam. En krog po 20,8 kilometra dolgi stezi med tednom stane 25 evrov, med konci tedna pa 30 evrov. Za celoletno vozovnico je treba plačati 1.900 evrov.
Video: Jurij Tepeš na Nordschleifu s ford focusom RS
Prvi zmagovalec Caracciola, rekorder najdaljše 28-kilometrske različice dirkališča Louis Chiron
Vseeno je stezo z moderno avtomobilsko tehniko danes veliko lažje obvladati kot pred 90 leti, ko je na njej kot prvi avtomobilist zmagal slavni Rudolf Caracciola z mercedes compressorjem. Na današnji dan pred 90 leti so na njej vozili motoristi in prikoličarji, dan pozneje pa še avtomobilisti.
Nemci so tako dobili moderno dirkališče s posebnim karakterjem. Dirkaška steza je nadomestila prenevarne dirke po cestah v gorovju Eifel. Arhitekti pod vodstvom Gustava Eichlerja so se zgledovali po italijanski dirki Targa Florio, a obenem želeli stezo še dodatno začiniti. V času zmagoslavja Caracciole je imela skupno 174 ovinkov in bila v povprečju široka od osem do devet metrov. Na tako imenovani polni dirkaški stezi (Gesamtstrecke) v dolžini 28 kilometrov je najhitreje vozil Buggatijev dirkač Louis Chiron s povprečno hitrostjo 112 kilometrov na uro. Bugatti je lani po njem poimenoval svoj novi superšportni avtomobil, naslednika hitrostnega rekorderja veyrona. Po tako dolgi stezi so večje dirke organizirali le do leta 1929.
Video: Ko se v Zelenem peklu zalomi turistom
Pritožbe televizijcev in igranje z usodo vse do hude nesreče Nikija Laude
Po drugi svetovni vojni je steza spet gostila nemško Veliko nagrado formule ena in doživela več mejnikov. Leta 1961 je na treningu Phil Hill s ferrarijem prvič postavil čas pod devetimi minutami. Leta 1953 je steza prvič gostila vztrajnostno dirko 1000 kilometrov Nürburgringa, v 60. letih pa so postajali takratni dirkalniki formule ena že prehitri za to stezo. Leta 1968 je v hudem nalivu in gosti megli slavil Jackie Stewart ter stezo poimenoval Zeleni pekel. Ta vzdevek se je drži še danes.
Po protestu dirkačev so upravitelji nekoliko modernizirali stezo, kar pa ni zaleglo za dolgo. Kljub dodatnim ovinkom so dirkalniki na nekaterih mestih dobesedno leteli po zraku. Sredi 70. let je postala steza tudi vse manj primerna za neposredne televizijske prenose, zato so pred sezono 1976 že sklenili, da se bo nemška Velika nagrada selila v Hockenheim.
Toda Niki Lauda se je na njej še prej prvi spustil pod mejo sedmih minut, leto pozneje pa na njej skoraj umrl. Leta 1976 je želel pridobiti dirkače na svojo stran, da bi zadnjo dirko bojkotirali. Konkurenti niso stopili na njegovo stran. Ko je dan pozneje v tretjem krogu zletel s steze, so ga iz gorečega ferrarija izvlekli trije sotekmovalci.
Nova honda civic type-R v znamenitem ovinku Karussel
Steza ostaja magnet za proizvajalce športnih avtomobilov
Čeprav je imel Nürburgring s slovitim Nordschleifom v zadnjih letih že večkrat finančne težave in iskal nove lastnike, po 90 letih še vedno ostaja največja avtomobilska meka na svetu. Danes je bolj kot po dirkah znan po testiranjih novih avtomobilov.
Tu preizkušajo praktično vsak nov osebni avtomobil, proizvajalci športnih in superšportnih avtomobilov pa postavljajo prestižne rekorde. Absolutni rekord se zdi nedosegljiv. Leta 1983 je pozneje tragično umrli Stefan Bellof s Porschejevim športnim prototipom 956C postavil čas 6:11,3. Rekord med serijskimi avtomobili je pred kratkim postavil kitajski električni supešportnik nio EP9.
Nordschleife je v 90 letih torej spisal veliko zgodb, zakrivil tragedije in velike avtomobilske uspehe. Do danes se v svojem bistvu skoraj ni spremenil. Zahteva vrhunski avtomobil, ki je kos tako dolgim ravnicam kot kombinacijam ovinkov. Ti so še najbolj podobni zaprti podeželski cesti. Ključen je bil in bo ostal tisti, ki sedi za volanom. Pogum, odločnost in vozniška dovršenost so na Nordschleifu odločali v času Caracciole, Stewarta, Laude in njegovih današnjih osvajalcev.
Najhitrejši časi na Nordschleifu:
|
Avtomobil: |
Doseženi čas: |
|---|---|
|
porsche 956 |
6:11.3 |
|
march engineering 832-BMW (formula 2) |
6:28.03 |
|
nio EP9 |
6:45.90 |
|
pagani zonda R |
6:47,50 |
|
radical SR8 LM |
6:48.00 |
|
lamborghini huracan performante |
6:52.01 |
|
porsche 918 spyder |
6:57 |
5