Toyota RAV4 2,2 D-CAT

V celoti je ujel mestni utrip in odsev

Dejstvo je, da RAV4 še nikoli ni bil videti tako urbano in celo že skoraj prav poslovno uglajeno. Njegova podoba se še nikoli do zdaj ni tako diskretno in učinkovito zlila z urbanimi linijami in steklenimi odsevi sodobnega mesta.

Če tudi ste eden tistih, ki s puško na rami ob koncih tedna hodi v notranjske gozdove čakat kapitalnega merjasca, vas novi RAV4, če si boste to seveda želeli, s svojo novo podobo nikoli ne bo izdal, kaj sta počela med koncem vikenda. In na prtljažnih vratih ni več rezervnega kolesa, katerega prevleka je bila kot nalašč za "custom jagrske" poslikave. Pred lokalom pa je za nameček novinec lahko prav neopazno opazen.

Dejansko je res tako moderno uglajen, da vam bo vratar brez pomisleka dvignil zapornico direktorskega parkirišča pred poslovno stavbo. In če boste zapeljali tja, novi RAV4 tam ne bo videti kot vsiljivec, plebejec v visoki družbi. Zlasti njegovi detajli želijo vsem povedati, da je v sorodu z najbolj cesarsko japonsko avtomobilsko rodbino – prestižnim lexusom.

Detajlna pozornost

Zato ima RVA4 po vzoru lexusa RX navzdol podaljšana bočna vrata, ki prekrivajo v notranjost pomaknjen karoserijski prag, da krilo oziroma hlače pri vstopanju in izstopanju ostanejo čiste. To seveda ni ravno čisto svež dizajnerski izum oziroma novost v avtomobilskem svetu, ampak simpatična inženirska pozornost, ki zlasti v RAV-ovem segmentu kljub vsemu nekaj šteje.

Prav tako kot serijska - od paketa elegant dalje - električno krmiljena prtljažna vrata, ki sicer niso najhitrejša, pa tudi z brco v prazno jih prek senzorja pod odbijačem ni mogoče prostoročno odpreti kot pri konkurenci, ampak nekomu bodo pač vseeno utegnila pomeniti veliko dodano vrednost. Še posebej v slovenski avtomobilski zavisti, oprostite, zavesti.

SUV-konkurenca je pač močnejša kot kadarkoli. RAV pa se ob tržnem zaostanku seveda želi vrniti na pota stare slave. Ob oblikovni svežini in prostorskih prirastkih ter elektronski optimizaciji preizkušene tehnike seveda štejejo tudi detajli, s katerimi bo ta oče modernih SUV-jev, kot RAV-a opisujejo pri Toyoti, lahko vendarle hitreje in učinkoviteje zmanjševal svoj trenutni zaostanek. Tega smo omenjali in s številkami orisali že na našem prvem druženju, na domači predstavitvi te četrte generacije Toyotinega SUV-ja.

Prostor, veliko prostora

Velik plus si novi RAV4 nedvomno zasluži z vidika razpoložljivosti oziroma že kar radodarnosti uporabnega prostora. 4,57 metra skupne dolžine in 2,66 metra dolgo medosje sta oblikovalcem sicer ponudila dovolj manevrskega prostora pri uporabni zasnovi potniškega in prtljažnega prostora, a kljub temu jih je treba pohvaliti, sploh glede prostora na zadnji klopi. Med prvimi in zadnjimi sedeži je skoraj metrska vrzel (970 milimetrov), največja v razredu.

Zadaj se sedi zares odlično, saj je prostora za kolena več kot dovolj, kot v kakšni luksuzni limuzini ali pa SUV-orjaku iz segmenta D. Kdor se bo na tej klopi počutil utesnjenega, mora biti res preklemano velik. Dodatni bonus sedežnega udobja zadaj pa je še nastavljiv naklon hrbtišča.

Veliko bolj po meri evropskega voznika sta ukrojena tudi prva sedeža, kjer Japonci tokrat niso naredili običajne napake in končno le povečali površino oziroma dolžino sedalnega dela obeh sedežev. Ta nista idealna, ampak solidna oziroma veliko boljša kot prej.

Prisluhnili so aktivnim ljudem

Inženirji so praktičnost vozila, ki mora ustreči tudi aktivnemu življenjskemu slogu zunaj športnih rekvizitov urbanega fitnesa, vzeli zelo resno. Dejansko so prisluhnili kolesarsko in pohodniško usmerjenim družinam, pa smučarjem, deskarjem, plezalcem ... in v osnovi v prtljažniku ponudili zajetnih 547 litrov. Če pade še klop, je prostora že skoraj za slaba dva kubična metra (1.746 litrov).

Kar torej zadeva osnovno prostornino prtljažnika, RAV4 zadaj pusti večino svoje neposredne konkurence, petsedežnega outlanderja (477 litrov), tiguana (470 litrov), mazdo CX5 (503 litrov), novo kugo (456 litrov), do živega pa mu pride le večni rival, nova honda CR-V, ki v prtljažniku ponuja še 42 litrov več.

Levji delež navdušujoče uporabnosti je torej v prostoru, ki novega RAV-a ob učinkovitem pogonu, natančni vodljivosti in visokem sedenju postavlja tudi ob bok enoprostorcem in karavanom. Aktivni družini ob izberi prvega vozila vsekakor predlagamo tudi razmislek o tej dodobra nadgrajeni matični celici SUV-segmenta.

Notranjost zanimivo drugačna

Rahlo samosvoja armaturna plošča z izbočeno polico in pogreznjenim izvodom centralne distribucije zraka za vetrobransko steklo postreže z relativno dobro ergonomijo, natančno izdelavo in precej priročnimi odlagalnimi površinami. Počutje za volanom je solidno, položaj dobro nastavljiv in merilniki pregledni. Prav nerazumljivo smešno, da ne rečemo kaj drugega, pa so ob zimzeleno elektronsko uro oblikovalci skrili dve pomembni stikali, ki aktivirata parkirnega pomočnika in varnostnega nadzornika nenamerne menjave voznega pasu. Škoda, da tu ni pristop vseeno malce bolj germanski, z vidika urejenosti prostorskega načrta pomembnosti stikal.

No, stvar okusa sicer, ampak kljub vsemu se nam zdi, da je malce preveč na silo postavljena tudi tista plastična imitacija karbona okoli menjalnika.

Asfaltna vozna dinamika in natančnost sta zelo solidni

Precej konkurenčen je ta Toyotin mehki terenec na asfaltu, kjer večina SUV-jev dejansko naredi največ kilometrov. Kar zadeva to postavko, je novi RAV4 prav za trg stare celine dobil še poseben tretma. Inženirji so dodobra uglasili podvozje ter povsem na novo zasnovali in nastavili odzivnost električnega servovolanskega mehanizma, ki omogoča natančnejšo in bolj neposredno vodljivost, ter obračalni krog premera 10,6 metra, kar v povprečju pomeni pol metra manj prostora, ki ga za obračanje potrebuje konkurenca. Verjemite, v mestu se ta bonus še kako pozna.

Avtomobil se pelje precej prepričljivo, sploh če je, tako kot je bil testni, opremljen s štirikolesnim pogonom. Lega je zelo solidna, karoserijskih nagibanj pa je kljub višjemu težišču in 17, 8-centimetrski oddaljenosti od tal malo. Naravnost presenetljiv je na primer na avtocesti, kjer je bil ob nekoliko hitrejši potovalni hitrosti, tja proti 150 kilometrom na uro, smerno lepo stabilen, še vedno presenetljivo tih, torej odlično zvočno zatesnjen. Lexusova šola?

Vzmetenje sicer učinkovito pobira neravnine, a je kljub temu skoraj nekoliko prečvrsto nastavljeno. Kakšen neljubi vzmetni kroše iz udarne jame, ki jih na naših cestah ne manjka, bo tako sicer zelo oslabljen, pa vendarle občuten priromal tudi do hrbta potnikov. Nekateri konkurenti znajo blažiti učinkoviteje.

Tako pri izvajanju najzahtevnejših prvin vozne dinamike kot tudi pri blaženju vožnje čez najbolj razdrapano podlago pa RAV4 vseeno ni tako suveren kot na primer že prej omenjeni rival iste nacionalnosti honda CR-V, s katerim sta v devetdesetih začela zgodbo o mehkih mestnih terencih, takšnih brez reduktorjev, šper in togih prem, ki se bolj kot na terenu znajdejo med asfaltnimi ovinki.

Še vedno dovolj terensko oster! Kot da bi Bear Grylls slekel smoking …

No pa smo prišli do točke, ko je vendarle včasih treba zapeljati ali pa speljati tudi na strmem zasneženem klancu ali pa se po strmem in razritem kolovozu, prepredenem z vodnimi jarki, spustiti na skrito plažo spokojnega mediteranskega zaliva. Zna? O, ja. Za mnoge SUV-konkurente je njegov pogon 4 x 4 še vedno skoraj osupljivo prepričljiv. Vse ključne krmilne enote (dynamic torque control AWD, pre-torque control, VSC, EPS, ABS …) vodi in nadzira sistem Integrated Dynamic Drive System. Ta ima v sprednjem delu zadnjega diferenciala še svojo izvršilno enoto, elektromagnetno sklopko, ki po taktirki elektronskega mojstra oprijema nenehno nadzira in prilagaja pogonsko razmerje med prvo in zadnjo osjo. Če je treba, je pogon v razmerju 50 : 50 do hitrosti 40 kilometrov na uro mogoče tudi ročno zakleniti prek električnega stikala. Na tej točki vsa mestna uglajenost stopi v ozadje in oglasi se hišna tradicija 4 x 4, kot da bi Bear Grylls slekel smoking in se podal nazaj v naravo. Ja, v poplavi mehkih terencev je RAV4 zagotovo med najbolj klenimi, čeprav tukaj o pravi terenski klenosti v resnici ne moremo govoriti. Ampak RAV4 res še vedno zmore presenetljivo daleč slediti tudi kolesnicam land cruiserja.

O tem, da pri Toyoti niso pozabili na njegove terenske korenine, priča tudi pester izbor "offroad" tovarniških dodatkov, ki jih je mogoče dokupiti. Zaščitne obrobe, vlečna naprava, prtljažniki …

Motor in menjalnik dobro sodelujeta

V nosu testnega RAV-a se je vrtel preizkušeni 2,2-litrski štirivaljni turbodizel, ki je s svojimi 110 kilovati in 340 njutonmetri povsem izpolnil pričakovanja. Skupaj s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom sta dober tandem, če govorimo o voznem udobju pogonskega sklopa.

Iskrivosti pa ne pričakujte predvsem zaradi odzivnosti menjalnika, ki ga v zobnike sicer malce spodbode vklop tipke sport, ampak konce koncev ta avtomobil tako ali tako ni namenjen neki športni telovadbi skozi zavoje, za to imajo pri Toyoti veliko bolj razburljiv stroj GT86.

V resnici se motor in menjalnik dobro ujameta in vozniku korektno ponudita tisto, kar se od njiju pričakuje, udobno in uporabniško nezahtevno vožnjo v vseh razmerah in okoljih. Ne ravno skromna pa je kljub sistemu start&stop in programu ECO mode poraba. Na testnem krogu smo dosegli 9,2-litrsko povprečje.

Varnost in bogata oprema imata svojo ceno

Kar zadeva aktivno in pasivno varnost, RAV4 ne sklepa kompromisov, in prav je tako. Na testu agencije EuroNCAP je pred kratkim prejel vseh pet zvezdic. Poleg serijskih sedmih zračnih blazin oprema executive v službo varnosti in udobja prinaša še številne asistente, kot so sistem opozarjanja ob menjavi voznega pasu (LDA), samodejno preklapljanje med dolgimi in kratkimi lučmi (AHB), sistem za pomoč pri spustu (DAC) in sistem pomoči pri speljevanju v klanec (HAC). Vse skupaj ob že prej omenjenem učinkovitem pogonu AWD ni ravno poceni oziroma kar dobrih 16 tisočakov več od vstopnega dvokolesno gnanega RAV-a. Avtomobil je res dobro opremljen, dovolj zmogljiv, varen in udoben, ampak o cenovni konkurenčnosti testnega modela, da ne bo pomote, bi se kljub temu dalo razpravljati.