Zapeljali smo se s podaljšanim berlingom tretje generacije, ki ga odlikujejo raznovrstne možnosti uporabe. Udobno lahko prevaža pet potnikov z veliko prtljage, več kot za silo lahko pelje sedem oseb, spremenjen v dostavnik z nosilnostjo 600 kilogramov pa lahko naloži do 2,7 kubičnega metra tovora.
Na domači predstavitvi smo berlinga pozdravili kot simpatično družinsko vozilo. Podaljšana, za koga bolj okorna, testna različica estetsko ni pridobila ničesar, zato pa več prostornosti in uporabnosti na račun prirastka dolžine (35 centimetrov) in medosja (19 centimetrov). Šestnajstpalčna lita platišča so doplačilna, drsni par vrat, "protiodbojni" airbump in strešni letvi pa so serijski. Da, strešni letvi … Res že od cactusa naprej ne vemo, zakaj so Citroënu tako všeč te naprej zašiljene strešne letve.
Srednja od treh stopenj opreme (feel) je črno sive sedeže polepšala z zelenimi pasovi. Sprednja dva imata komaj zadovoljive bočne opore, na vseh treh sedežih v drugi vrsti pa so več kot samo nakazane. Vse tri vrste sedežev so obdane z odlagalnimi površinami, najbolj seveda sprednja, kjer sta poleg zaprtih predalov še dve odprti površini in utora za pijačo.
Nad vetrobranskim steklom kraljuje široka tovornjaška polica, med sedežema je z dvema rolojema lično pokrita prostorna konzola (enaka kot v oplu combo), vendar za doplačilo. Dobro založeni sta tudi preostali vrsti, kjer najdemo zaprta predala v tleh, avionske mizice, 12-voltne priključke in USB-priključke …
Podaljšani berlingo XL meri 4 metre in tri četrt, medosje pa skoraj 3 metre. Lita platišča podražijo vozilo za 450 evrov.
Šesti in sedmi sedež sta pri večini vozil zložljiva v ravno dno. V berlingu sta odstranljiva, zato morata občasno v garažo, sta pa vzdolžno pomična. Od konkurentov se ločita tudi po tem, da je med njima širok prostor, tega pa z veseljem izkorišča otročad za vstopanje kar skozi prtljažna vrata. In ko smo že pri otrocih: voznik berlinga prepreči notranje odpiranje bočnih vrat s preprostim pritiskom na stikalo.
Otroci so takoj odkrili najbolj udoben način dostopanja do sedežev tretje vrste – skozi prtljažna vrata.
Sedeža tretje vrste sta na voljo za dodatnih 950 evrov. Pri nameščanju nazaj v vozilo je sprva videti vseeno, kam gre kateri, potem pa se izkaže, da sta levi in desni.
Berlingo je opremljen z 28 odlagalnimi površinami, žepi in utori, nekateri predali so zaprtih s pokrovi in roloji.
Tolikšen je prtljažni prostor za petimi sedeži, merjeno do spodnjega roba oken. Šesti in sedmi sedež sta videti enaka, vendar se je pri ponovni namestitvi v vozilo izkazalo, da gre za levega in desnega. Tovor se lahko naloži tudi do stropa, saj sta tam vgrajeni dvakrat po dve pritrdilni točki za mrežo, se pravi za prvo in drugo vrsto sedežev. Pri sedmih nameščenih sedežih se lahko prostornina prtljažnika poveča s poklopom in pomikom enega ali obeh zadnjih sedežev naprej. Rezervno kolo je nameščeno od spodaj, vendar za doplačilo 130 evrov.
Multifunkcijski spodaj rahlo prisekan usnjen volan naredi testno vozilo sto evrov dražje in daje boljše vozne občutke. S tremi zavrtljaji med skrajnima legama ustreza namenu, ker pač ni športnik, mu tudi oprostimo za kakšen centimeter predolge hode prestavne ročice. Ampak menjalnik deluje lepo, prav nič razvlečeno. Tako se tudi berlingo pelje skozi ovinke svojemu segmentu primerno, kar pomeni zanesljivo, po avtocesti pa mirno zaradi skoraj trimetrskega medosja.
Kot v SUV je položaj voznika visok, sedež je polno nastavljiv, vključno z ledvenim delom, bočne opore pa ustrezajo bolj umirjeni uporabi vozila. Merilniki so klasično zasnovani, pregledni z vmesnim zaslonom in osrednjo osempalčno tablico na dotik. Funkcija zrcaljenja mobilnega telefona deluje s tremi osnovnimi protokoli, kar predstavlja za lastnike mobilcev z Androidom določen izziv. Tempomatu zadostuje en vklop, deluje od 40 na uro naprej, z jasnim izpisom se nastavi za en ali pet kilometrov na uro, hitrost pa ohranja tudi med prestavljanjem.
Okrogli volani niso več in, zato je berlingov vsaj malo prisekan. Usnje, klavirska črnina in krom, skupaj s stikali na prečkah stanejo dodatnih 100 evrov.
Prepoznavanje pešcev je pravzaprav edina varnostna funkcija, ki je med testom nismo uporabili. Serijski vozniški pripomočki, kot so osvetlitev zavojev, sistem za pomoč pri speljevanju v klanec, aktivno ohranjanje lege znotraj pasu in senzorski brisalci so hote ali nehote stalno na preži, uporaben sistem 360-stopinjskega pogleda kamer pa je iz doplačilnega seznama. Kar prav pride, saj je berlingo XL 475 centimetrov dolgo vozilo.
Kadar smo navzgor prestavljali takole bolj po občutku, na primer pri 1.800 vrtljajih, je indikator takoj zahteval, da prestavimo nazaj. Tako smo bolj zavzeto opazovali vrtljaje in prestavljali pri 2.000, večkrat pa še čez. Po treh točenjih goriva smo namerili povprečje 6,2 litra na sto kilometrov, kar je vsaj dvakrat odlično. Prvič, ker gre za maso 1,7 tone in ne prav vitko enoprostorsko obliko, in drugič, ker znaša kombinirana poraba po bolj realnih metodah merjenja (in je zapisana v homologacijskem dokumentu) 5,9 litra.
Med vožnjo po regionalnih cestah smo se domov pripeljali s porabo 5,5, medtem ko je berlingo na avtocesti pri tempomatu na 135 (130 po garminu) porabil sedem litrov. To seveda velja na krajših, povsem ravnih odsekih z merilnikom vrtljajev na 2.500. Tej porabi je treba dodati še določen delež tekočine AdBlue. Sedemnajstlitrski rezervoar naj bi se glede na opozorilnik izpraznil približno po 6.000 prevoženih kilometrih.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.