Petek, 5. 5. 2023, 22.03
1 leto, 6 mesecev
Test: VW ID.buzz pro
Obračali so se za njim: "Uf, je krasen! Koliko pa stane, kakšen je doseg?"
Zanimivih 1.800 kilometrov s volkswagnom, ki mu po simpatičnosti ni para. Zelo praktičen in vozniško prijeten, a za svojo ceno bi moral biti tehnično drznejši in lastnike manj omejevati s kompromisi. Še posebej pozimi, ko je doseg znatno manjši. V zadnjem tednu je doseg znašal tudi do 350 kilometrov, na ustrezni polnilnici pa se je baterija spodobno hitro polnila.
Toliko zanimanja in iskrenega navdušenja mimoidočih, marsikdo je rad povedal tudi kakšno svojo zgodbo z originalnim Volkswagnovim bullijem ali vsaj hroščem, doživim le z redkokaterim testnim avtomobilom. Volkswagnu je z električnim ID.buzz uspelo narediti izjemno simpatičen avtomobil, morda najbolj simpatičnega in zanimivega vse od originalnega hrošča.
ID.buzz je vozilo, ki je dimenzijsko in tehnično nekaj posebnega: je bližje avtomobilskemu enoprostorcu kot klasičnemu kombiju. Volkswagen bi z njim, sodeč po sprejemu javnosti, lahko imel izjemno velik potencial, a ima ID.buzz tudi mnogo tehničnih omejitev. V pomladnih mesecih sta poraba in s tem doseg resda povsem solidna, in sicer okrog 350 kilometrov, pozimi pa poraba skokovito naraste in električnemu vozilu, ki je namenjeno neposredno družinski uporabi, močno oklesti uporabnost. V oči prav iz tega vidika gotovo bode tudi cena, še posebej z vključeno dodatno opremo. Za 80 tisočakov, kolikor je stal testni ID.buzz, bi ta moral iz tehničnega vidika ponuditi še kaj več.
Dimenzijsko in tehnično sodi vmes med klasični enoprostorec in kombi.
Začetno navdušenje mimoidočih je splahnilo ob dveh osnovnih vprašanjih
ID.buzz je prav gotovo vozilo mnogo mešanih občutkov in vtisov. Predvsem spredaj prekipeva od simpatičnosti in tudi kot celota je dovolj podoben kultnemu bulliju, da si zasluži mesto njegovega naslednika. Sprejem javnosti je bil zato zelo dober. Že dolgo kakega testnega avtomobila mimoidoči niso tako z zanimanjem spremljali, ga fotografirali in želeli tudi pogledali v notranjosti.
Toda izrazito navdušenje je nato shlapelo ob vprašanju, koliko tak ID.buzz stane in kolikšen je njegov doseg. Izhodiščna cena 64 tisočakov za tako vozilo še niti ni pretirana, z dodatno opremo pa je testni stal 79 tisočakov. Za ta denar je na primer mogoče dobiti dve tesli model Y, kljub zelo velikemu prtljažniku pa je ID.buzz še vedno vozilo za kvečjemu štiri oziroma največ pet potnikov. Primerljivo opremljen volkswagen multivan, prav gotovo manj simpatičen in poseben, a zaradi konvencionalnih pogonov lažje uporaben, v osnovi stane deset tisočakov manj. Če pa bi bil ID.buzz tehnično še nekoliko bolj prepričljiv in drzen, to še zdaleč ne bi bila nepremostljiva ovira.
Prostora je za pet oseb, sredinski sedež zadaj ni enako velik kot ob stranska.
Poleti okrog 350 kilometrov, pozimi jih bo 300 težko doseči
Vožnja z ID.buzz je zelo prijetna in lahkotna. Vsaj v pomladnih mesecih je bilo tudi skrbi s porabo in dosegom precej manj kot v začetku leta, ko sem brez vmesnega polnjenja komaj zmogel vožnjo iz Ljubljane v Krško in nazaj. Po 1.700 odpeljanih kilometrih je povprečna poraba znašala 22 kilovatnih ur (kWh) na sto kilometrov, ob kombinirani vsakodnevni uporabi pa je doseg ID.buzz znašal okrog 350 kilometrov. Zgolj na avtocesti bo doseg na meji 300 kilometrov, pozimi pa bo čez to mejo mogoče peljati le z zvrhano mero varčnosti.
Povprečna poraba 20,3 kWh po 250 kilometrov dolgi vožnji med Ljubljano in Beljakom v Avstriji. Uspešni spomladanski potep: manjka le kakih ključnih 50 kilometrov dosega
Zanimiv je bil test kombinirane vožnje med Ljubljano, Kranjsko Goro, Beljakom v Avstriji in nazaj po isti poti. Razgibana vožnja po avtocesti in ravni podeželski cesti, pa tudi s strmimi vzponi in spusti, je porabo spustila na 20 kWh.
To za tako veliko in težko vozilo dejansko ni slabo. Spet pa skrbi, kako bi bilo pozimi in predvsem, kakšne kompromise bi morala družina na potovanjih sprejemati s takim vozilom. Zimski "roadtrip" odpade, poleti so načeloma mogoče tudi daljše vožnje v tujino. ID.buzzu manjka le malenkost več dosega, morda za nekaj kilovatnih ur večja baterija – na primer taka s kapaciteto več kot 80 kilovatnih ur, kakršne že imajo mnogi tekmeci. Dodatnih 50 kilometrov realnega dosega bi povsem spremenilo izkušnjo sobivanja z njim na daljših avtocestnih odsekih.
Električno premična stranska vrata so doplačljiva.
Ob primerno prazni bateriji je mogoče sto kilometrov dosega pridobiti v manj kot desetih minutah. Krivulja polnjenja: prazen se polni zelo hitro, od 20 do 80 odstotkov v 26 minutah
Pri tem prav gotovo pomaga, da se ID.buzz polni dokaj solidno. Krivulja polnjenja ni najboljša, je pa nadpovprečna in zadovoljiva. Baterija se odlično polni, ko je že zelo prazna. Od 10 do 40 odstotkov napolnjenosti je na ustrezni polnilnici realna učinkovitost sto kilometrov dosega po slabih desetih minutah polnjenja. Pozneje moč polnjenja kar občutno pade. Od 20 do 80 odstotkov smo baterijo na Ionity polnili 26 minut. Prav gotovo solidno in spodbudno za tiste, ki se bodo z njim odpravili na daljšo pot v tujino. Doma so tovrstne polnilnice namreč redke.
Pri tem velja izpostaviti določene prednosti z vozniškega vidika. ID.buzz je zelo okreten, dovolj udoben in zvočno zatesnjen, prostornost na zadnji klopi je prav tako odlična. V drugi vrsti žal ni treh enakih sedežev, zato je tisti sredinski nekoliko bolj zasilen. Zaradi nekoliko slabše preglednosti izza volana priporočam dokup paketa s sprednjo kamero, ki precej olajša manevriranje na ožjih parkiriščih.
Vtičnica pod sovoznikovim sedežem. ID.buzz potrebuje tehnično drznost in razmišljanje zunaj okvirjev
Glede na vse je Volkswagnu malo zmanjkalo, da bi z ID.buzz izdelali uporaben novodobni družinski enoprostorec. Sprejemljiva cena je sicer relativna, tehnično pa določene omejitve prav gotovo so. To niso le počasen informacijski vmesnik in neosvetljeni drsniki na sredinskem zaslonu. Pri tem velja omeniti, da je Volkswagen ob prvih ID.3 precej izboljšal informacijsko podporo.
ID.buzz bi potreboval določene popestritve; na primer hitrejši informacijski vmesnik, morda inovativno rešitev za animacijo potnikov (igrice, projekcija videovsebin …), prav gotovo tudi tehnologijo V2L (polnjenje zunanjih porabnikov), kar delno rešujejo z doplačljivo 220-voltno vtičnico pod sovoznikovim sedežem.
Ob zloženih sedežih je mogoče v ID.buzz tudi prespati. Prostora je dovolj za dve osebi.
S Teslinim "camp mode" bi bilo v ID.buzz prijetneje prenočevati
Pomembno bi bilo imeti tudi stabilen klimatizacijski sistem, ki bi znal vso noč držati določeno temperaturo. Nekaj podobnega kot Tesla ponuja s svojim "camp mode". Vse to so rešitve, ki jih ponujajo konkurenčni električni pogoni in ki jih ID.buzz za svojo ceno še preslabo izkoristi. Z njimi bi bilo sobivanje z vozilom enostavnejše, še veliko prijetneje bi bilo z njim potovati in v njem prespati (za dve osebi je zanesljivo dovolj prostora), s tako nadgradnjo bi morda kupci tudi na ceno začeli gledati drugače. In če bi Volkswagen zanj nekje "našel" še ključnih 50 kilometrov dosega, kar bi dejansko že skoraj izničilo vprašanja in bojazni glede dosega, bi ID.buzz lahko postal zelo konkurenčen.
Naj bo vsaj barvito kričeč, če že ne dvobarven
Osnovni ID.buzz stane slabih 65 tisoč evrov in to pomeni, da bo že z malim doplačilom predrag za subvencijo Eko sklada. Z dodatki se začne cena kar hitro dvigati. Drage so že klasične kovinske barve, saj stanejo dobrih tisoč evrov. Zelo vpadljive dvobarvne kombinacije nato stanejo že skoraj 2.900 evrov.
Elektronsko pomična stranska vrata stanejo skoraj dva tisočaka, nato je tu še doplačilo za večji zaslon – ki tudi po tem dejansko ni prav velik. Omenjena 230-voltna vtičnica stane sprejemljivih 416 evrov, izvlečna kljuka pa tisoč evrov. Kdor bo želel voziti vsaj kolikor toliko spodoben ID.buzz, bo moral pripraviti vsaj 70 tisočakov.
Deset tisočakov nad primerljivim multivanom
Izhodišči ceni ID.buzz pro in multivana, takega v dokaj primerljivi opremi style, se razlikujeta za deset tisoč evrov. To ni skrajna razlika in še posebej ob polnjenju doma bodo kilometri z ID.buzz precej cenejši. Da bi ID.buzz dobil potencial avtomobilske ikone, pa mu za zdaj še nekaj manjka. To bi lahko bila že nekoliko večja baterija, več tehnične drznosti, morda tudi predrznosti in v duhu Tesle razmišljanju zunaj okvirov; to je tisto, kar prodorni električni avtomobil zahteva in s tega vidika je ID.buzz za zdaj vozilo zamujenih prebojnih priložnosti.
Vzdolžni premik leve strani zadnje klopi.
Predpriprava naslonjala za roke tudi že za sedemsedežno različico.
Priključki USB v vratih potnikov.
14