Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Petek,
19. 5. 2023,
22.09

Osveženo pred

1 leto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,96

Natisni članek

električni avtomobili PRIMA test

Petek, 19. 5. 2023, 22.09

1 leto

e-Prima test: električni avtomobili v Sloveniji leta 2023

Nov spor. Kdo ima prav? "Gostilniška debata" proti lastnikom.

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,96
eprima test | Foto PRIMA

Foto: PRIMA

Glasne "gostilniške debate" so nastrojene proti uporabnosti električnih avtomobilov, njihovi lastniki se medtem z njimi veselo vozijo in opravijo po več tisoč kilometrov mesečno. Kaj je res, ali se nam lahko obeta električni "dieselgate" in ali električni avtomobil kupiti danes ali to storiti šele po letu 2025?

Ključno avtomobilsko vprašanje danes ni, ali se je mogoče z novim električnim vozilom peljati na dopust v Dalmacijo, temveč ali je leta 2023, če izvzamemo prodajno prevladujočo Teslo, že čas za nakup električnega avtomobila. Kdo naj se zanj odloči, na kaj mora biti previden in pri katerih obljubah ne sme verjeti oglasom?

eprima test
Avtomoto Iz Slovenije v Dalmacijo: "Kar hudo gnečo smo naredili" #foto

Za zdaj električni avtomobili ne predstavljajo niti odstotka slovenskega voznega parka. | Foto: PRIMA Za zdaj električni avtomobili ne predstavljajo niti odstotka slovenskega voznega parka. Foto: PRIMA Evropsko unijo z državami članicami vred čakajo naporna leta skrbi za širitev polnilne infrastrukture, ki je danes ozko grlo in prvi predpogoj za razmah elektromobilnosti med leti 2030 in 2050. Mnenja v javnosti so pričakovano razdeljena. Po slovenskih cestah namreč vozi manj kot deset tisoč električnih avtomobilov, kar ni niti odstotek voznega parka. Večina Slovencev zato še ni dobila priložnosti resnega stika z električnim avtomobilom. Pogosto prav tisti, ki teh izkušenj nimajo, glasno podpihujejo tako imenovane "gostilniške debate". Kdor vpraša večino obstoječih lastnikov električnih vozil, ki o prehodu nazaj na termični motor niti slišati nočejo, dobi zrcalno nasprotno sliko. Vedno pa obstajajo izjeme, ki dokazujejo ravno tisto, da električni avtomobil danes ni primeren za čisto vsakega lastnika avtomobila.

Tudi v našem uredništvu smo aprila, ne da bi eno kilovatno uro elektrike dobili iz domače hišne vtičnice, brez zapletov prevozili dobrih 4.300 električnih kilometrov.

Do Zadra od 15 do 30 minut za polnjenje baterije

Najprej še enkrat o skupinski vožnji z električnimi avtomobili do Zadra, ki smo jo opravili v okviru primerjalnega testa PRIMA skupaj še z drugimi avtomobilskimi redakcijami slovenskih medijev (Žurnal24, Finance, Avto Fokus, Avtomobilizem.com, Volan, Avtomanija). Vseh trinajst avtomobilov smo pripeljali v Zadar in nazaj, omembe vrednih zapletov zaradi avtomobilov ali obstoječih polnilnic ni bilo.

Polovica voznikov nas je pot opravila v dobrih štirih urah, kar je v luči družinskega potovanja na dopust povsem sprejemljiv čas. Električni avtomobili so si z vidika velikosti baterij, porabe in učinkovitosti polnjenja različni, a na poti do severne Dalmacije razlike med njimi ne bi smelo biti za več kot pol ure.

Polnilni park na počivališču pri Bosiljevem, ki ima tudi ultra zmogljivi polnilnici. | Foto: PRIMA Polnilni park na počivališču pri Bosiljevem, ki ima tudi ultra zmogljivi polnilnici. Foto: PRIMA

Avtomobil z dobrim polnjenjem lahko tu pridobi dovolj elektrike za nadaljevanje poti v desetih minutah.  | Foto: PRIMA Avtomobil z dobrim polnjenjem lahko tu pridobi dovolj elektrike za nadaljevanje poti v desetih minutah. Foto: PRIMA Eden od trinajstih tudi na najboljši polnilni park med Ljubljano in Dalmacijo

Naša pot je pokazala tudi, da izkušnje pri električnih avtomobilih pomenijo veliko. Polnjenje skoraj polne baterije na poti prav gotovo ne bo zmanjšalo morebitnega stresa, podobno velja tudi za primer, če se peljemo mimo tistih najzmogljivejših polnilnic. Le eden od trinajstih testnih avtomobilov se je zaustavil na zgledno modernem polnilnem parku pri Bosiljevem, kjer je tudi z vidika prevožene razdalje − tako za avtomobil kot tudi za potnike − idealna točka za postanek na poti proti Dalmaciji.

Dober električni avtomobil bi bil lahko priklopljen le kakšnih 15 minut in bi imel dovolj rezerve za mirno pot vse do Dalmacije. Če gre le za enkratno polnjenje, tudi cena ne bo skrajno pretresla denarnice voznika. Za sto kilometrov dosega smo na primer odšteli med 12 in 15 evrov (odvisno od porabe). Cena za eno kilovatno uro je bila 65 centov, kar je dobrih deset centov manj kot na polnilnici Ionity.

Zadar je (pre)blizu, z električnim pogonom smo bili tudi že na Mt. Ventouxu

Resnici na ljubo, Zadar za električni avtomobil v letu 2023 niti ni resen izziv. Bolj adrenalinsko bi se bilo odpeljati dlje, na Balkan, ki tako kot cela vzhodna Evropa zaostaja pri razvoju polnilne infrastrukture. Pogoji za potovanje v zahodni Evropi so z vidika ultrazmogljivih polnilnic (HPC) že danes veliko boljši. Pred dvema letoma smo tako na Siol.net z električnim avtomobilom obiskali Tour de France in se čez visoke alpske prelaze peljali v osrčje Provanse.

O morebitnem lastništvu električnega avtomobila se zatorej nihče ne bi smel odločati na podlagi potencialne dopustniške vožnje na Hrvaško. Če bo avtomobil doma polnil na hišni vtičnici in se celo leto vozil od dvakrat do trikrat ceneje kot z bencinskim avtomobilom, predvsem pa v majhni Sloveniji z dosegi ne bi smel imeti večjih izzivov, se bo izšel tudi skok na Hrvaško.

Z električnim škodo enyaq pred dvema letoma nad Provanso v Franciji. | Foto: Gregor Pavšič Z električnim škodo enyaq pred dvema letoma nad Provanso v Franciji. Foto: Gregor Pavšič

Mont Ventoux Škoda Enyaq
Avtomoto Brez dizla 1.500 km daleč? Odgovor dvomljivcem z “vetrovne” gore.
Andrej Pečjak, Metron Inštitut. | Foto: Gregor Pavšič Andrej Pečjak, Metron Inštitut. Foto: Gregor Pavšič Tri vprašanja za Andreja Pečjaka, pionirja elektromobilnosti v Sloveniji, danes lastnika Metron Inštituta

Glede na število polnilnic in tujih voznikov lahko že letos poleti pričakujemo čakalne vrste. So take napovedi realne?

Če izvzamemo tesle, ki imajo svoje hitre polnilnice, in tudi tam bo zagotovo nekaj čakalnih vrst, bodo preostali s potovanja prek Slovenije in Hrvaške lahko imeli slabo izkušnjo. Zadnji večji polnilni parki so pri Beljaku, od tam dalje lahko hitre polnilnice DC v bližini avtocest preštejemo na prste dveh rok. Od Beljaka do apartmaja nekje v Dalmaciji noben polno otovorjen električni avto ne pripelje, zato bo polnjenje vmes nujno. Čas polnjenja bo vsaj pol ure, kar pomeni, da ena hitra polnilnica prenese največ dobrih 30 vozil v enem dnevu, če ravno ne potujemo ponoči. Zato ni pretirano, če v teh dveh državah napovem "poletni polnilni kaos". Za nameček vsemu temu p ima še "vsaka vas" svojo aplikacijo ali kartico, prav tako so načini plačevanja uporabniku neprijazni, sploh če ne znaš lokalnega jezika. Zaradi tega postane dokaj neuporaben tudi sistem AC polnilnih postaj, kamor bi se v sili zatekli ti turisti.

Kaj je mogoče kratkoročno storiti?

Hitre rešitve ni na vidiku, morda lahko kaj naredimo do prihodnje sezone, sploh če se privabi zasebni naložbeni kapital v polnilno infrastrukturo DC. Večja državna podjetja to težko rešujejo, ker navadno že za dokumentacijo porabijo vsaj dve leti, časa pa ni. Ta problem lahko v naslednjih sezonah rešimo ali vsaj ublažimo. Ali se bo to res zgodilo, pa bo pokazal čas.

Bo današnje električne avtomobile čez pet let še mogoče prodati ali bodo tehnološko preveč zastareli?

Mislim, da bo trg rabljenih vozil še vedno "lačen" tudi čez pet let, ker bodo nova vozila za marsikoga predraga. Se bomo morali pa navaditi, da bodo električna vozila izgubljala ceno približno enako kot preostala vozila. Do sedaj namreč zaradi pomanjkanja električnih vozil niso vladale tržne zakonitosti in so se rabljeni avtomobili pogosto prodajali za skoraj enako ceno kot novi.

V Sloveniji in na Hrvaškem manjka hitrih polnilnic, zaostajajo tudi hotelirji

Treba pa je poudariti izzive, ki vse deležnike pri razvoju elektromobilnosti v Sloveniji in na Hrvaškem še čakajo. Najzmogljivejših polnilnic HPC trenutno primanjkuje, v Sloveniji imamo izven avtocestnega križa mnogo premalo že klasičnih 50-kilovatnih polnilnic DC.

Zgolj klasična polnilnica AC, s katero lahko župani občin naredijo kljukico in se vpišejo na zemljevid elektromobilnosti, je namreč lahko predvsem prodajanje megle in strel v koleno vsem voznikom. Državna strategija bo morala na določeno število polnilnic AC, vezano na posamezno območje in ne zgolj statistično na državni ravni, predvideti tudi določeno število polnilnic DC. Pomemben element razvoja infrastrukture bodo tudi hotelirji in turistični objekti, kar smo opozorili prav ob naši skupinski vožnji v Dalmacijo. Polnilna ponudba v hotelih je daleč pod pričakovano ravnjo.

Tesla model Y je z naskokom najbolje prodajani električni avtomobil v Evropi.  | Foto: PRIMA Tesla model Y je z naskokom najbolje prodajani električni avtomobil v Evropi. Foto: PRIMA

eprima test
Avtomoto Kakšne električne ponujajo Slovencem? Razlike so velike. #foto

eprima test | Foto: PRIMA Foto: PRIMA Če se izognemo tesli, sta odločitev o nakupu in izbira električnega avtomobila zahtevni

Na zgornji povezavi smo zbrali več poudarkov vseh trinajstih električnih avtomobilov. Čeprav je bilo med večino le 20 centimetrov razlike, so se pokazale velike razlike pri dosegih, predvsem po porabi in učinkovitosti polnjenja. Uporabniške izkušnje so zelo različne in zato drži kot pribito, da je nakup električnega avtomobila veliko kompleksnejši in zahtevnejši kot pri avtomobilih s klasičnimi motorji. Začetni pogoj pa je za racionalen nakup električnega avtomobila že dolgo jasen: lastnik ga mora polniti doma in se z njim veliko voziti.

Pri tem si lahko postavi še naslednja vprašanja:

- Bo lahko baterijo polnil doma ali vsaj v službi? Če je odgovor negativen, bo lastništvo dražje ob bencinskega avtomobila.

- Koliko kilometrov letno bo prevozil? Pod mejo 30 tisoč se bo začetna višja cena vračala dlje.

- Na klasični polnilnici AC se bo baterija za doseg 100 kilometrov polnila vsaj uro in pol do dve uri. Nekateri avtomobili (renault megane, renault twingo, BMW iX1 …) ta čas prepolovijo.

- Polnilnice DC z močjo nad 50 kilovati so dražje in namenjene predvsem dodajanju potrebne elektrike za pot domov. Ob primerno prazni bateriji pridobimo sto kilometrov dosega v desetih minutah.

- Baterijo na polnilnici HPC je pri večini avtomobilov najbolje polniti med 10 in 60 odstotki napolnjenosti.

- Na vseh polnilnicah DC je avtomobil priporočljivo napolniti le do 80 odstotkov, saj nato moč polnjenja močno pade.

- V prednosti so avtomobili, ki znajo baterijo temperaturno pripraviti (ogrevanje ali hlajenje) na polnjenje.

- Do 100 odstotkov baterijo na poti polnimo dokaj redko in vprašanje mimoidočih o tem, kako dolgo se avtomobil polni, je še vedno eno najmanj zaželenih.

Hitrih polnilnic v Sloveniji in na Hrvaškem primanjkuje. | Foto: PRIMA Hitrih polnilnic v Sloveniji in na Hrvaškem primanjkuje. Foto: PRIMA

Se lahko zgodi električni "dieselgate"?

Ravno pred pisanjem tega besedila sem na radijski postaji slišal oglas za enega od naših testnih električnih avtomobilov, ki brez senca dvoma "obljublja" 600 kilometrov dosega. V praksi ta avtomobil zmore kvečjemu dobro polovico obljubljenega. Podobno površni oglasi pri mnogih znamkah obljubljajo tudi hitrosti polnjenja.

So take obljube zrele za nov električni "dieselgate"? V resničnosti danes noben električni avtomobil ob normalni vožnji ne bo dosegel meje 600 kilometrov, in zelo redki se približajo vrednostim, ki jih napovedujejo uradne meritve WLTP. Tesla kot najbolje prodajana znamka električnih avtomobilov v dobrem desetletju do danes še ni oglaševala na klasičen način. Glas o njihovih avtomobilih so širili izključno uporabniki sami in ti pač vselej vedo veliko iz prve roke.

Mercedes svoje cenovno dostopnejše modele kot so EQA, EQB in EQC le predeluje iz sorodnih klasičnih modelov. | Foto: PRIMA Mercedes svoje cenovno dostopnejše modele kot so EQA, EQB in EQC le predeluje iz sorodnih klasičnih modelov. Foto: PRIMA Kupiti danes "bencinarja", "električarja" ali počakati na leto 2025?

Avtomobilska industrija se je v zadnjih letih začela spreminjati in se pripravljati na električno prihodnost, ki jo po letu 2035 napoveduje tudi Evropska unija. Ne glede na vprašanje, ali bo takrat res prišlo do konca prodaje novih klasičnih avtomobilov in se bo evropski vozni park nato polno elektrificiral okvirno do leta 2050, so danes kupci pred jasno dilemo:

Ali si privoščiti še "zadnji" bencinski ali dizelski avtomobil, kjer bodo nostalgično še slišali motor in vonjali izpušne pline, ali pa že danes kupiti električni avtomobil?

Dileme so jasne: koliko bo današnji električni avtomobil še vreden čez pet let, saj mnogi proizvajalci za točko preloma napovedujejo leto 2025. Takrat naj bi se zbližale cene električnih in bencinskih avtomobilov, napovedali so tudi mnogo naprednejše platforme. Dostopnejša električna avtomobila s koncepti že napovedujeta Volkswagen in Renault, Tesla napoveduje "model 2" s ceno pod 30 tisočaki, koncern Stellantis namensko električno platformo za vse svoje znamke, tehnološki korak naprej napovedujejo tako Volkswagen kot tudi premijske znamke. Koliko bo današnji električni avtomobil s svojim trenutnim tehnološkim potencialom še vreden po letu 2025?

MG4 bi bil lahko eden od hitov leta, če bodo le kvote vozil iz tovarne dovolj velike.  | Foto: PRIMA MG4 bi bil lahko eden od hitov leta, če bodo le kvote vozil iz tovarne dovolj velike. Foto: PRIMA

Hyundai ima z ioniqom 5 enega najbolj prepričljivih avtomobilov, a prodajne številke so vseeno zelo nizke. Enako velja tudi za sorodno kio EV6. | Foto: PRIMA Hyundai ima z ioniqom 5 enega najbolj prepričljivih avtomobilov, a prodajne številke so vseeno zelo nizke. Enako velja tudi za sorodno kio EV6. Foto: PRIMA Le peščica na tehnološki ravni za obdobje po letu 2025

Med trinajstimi električnimi avtomobili na našem zadnjem testu bi med tiste avtomobile, za katere ta dilema ne velja, uvrstil teslo model Y, hyundaia ioniqa 5 in kio EV6. Vsi trije so že danes na tehnološki ravni, ki jo konkurenca napoveduje po letu 2025. Omenjeni trojici lahko dodamo še kitajskega MG4, ki se lahko letos z vidika razmerja cena-uporabnost izkaže kot eno najprijetnejših presenečenj celotnega avtomobilskega trga.

Volkswagen je z nadgradnjo popravil začetne napake ob razkritju družine ID, dve nemški premijski znamki velikoserijske, torej dostopnejše, električne avtomobile dobita s predelavo klasičnih modelov, tudi Audi je za zdaj izkoristil le obstoječo Volkswagnovo platformo. Podobno kot Volkswagen tudi Toyota, ki se je med zadnjimi podala na področje elektromobilnosti, popravlja napake in izboljšuje svojega aduta bZ4X.

eprima test
Avtomoto Nacenejši in najdražji servis? Razlika kar tisoč evrov.

Razdrobljen trg električnih avtomobilov ob popolni prevladi Tesle tudi marsikaj pove …

Da se proizvajalci dejansko šele ogrevajo, kažejo tudi prodajne številke. Le Tesla je zares uspešna, preostali trg pa je močno razdrobljen. V prvem četrtletju je Tesla v Evropi prodala skoraj 73 tisoč modelov Y in ob tem še skoraj 20 tisoč modelov 3, tretji najuspešnejši pa je bil volkswagen ID.3 z dobrimi 17 tisoč prodanimi vozili. Tudi v Sloveniji je letos Teslin model Y edini električni avtomobil, ki je zaslužen za več kot sto novih registracij.

Najbolje prodajani električni avtomobili v Evropi (januar-marec 2023):

  št. prodanih
Tesla Model Y 72 tisoč
Tesla Model 3 20 tisoč
Vollkswagen ID.3 17 tisoč

Volkswagen ID.4

16 tisoč
Audi Q4 e-tron 15 tisoč
Dacia Spring 14 tisoč
Volvo XC40 14 tisoč
Fiat 500e 13 tisoč
Peugeot e-208 13 tisoč
MG4 12 tisoč
Škoda Enyaq 11 tisoč
Renault Megane electric 10 tisoč
Kia Niro 9 tisoč
Hyundai Ioniq 5 8 tisoč

 

Ne spreglejte