Četrtek, 23. 1. 2020, 11.03
4 leta, 3 mesece
TEST: RENAULT TRAFIC GRAND PASSENGER DCI 145 EDC SPACECLASS
Nič več dizelskega "downsizinga"? Krenili so v drugo smer. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,03
4
DSC_4739 Prenovljeni passenger ohranja 5,4-metrsko dolžino in medosno razdaljo tri metre in pol. Novost so žarometi, dnevno in nočno opremljeni z razsvetljavo LED.
Rahlo prenovljeni trafic, katerega tretja generacija prihaja v šesto leto, se je lani poleti predstavil z novimi motorji. Dizelske, s katerimi je Renault v celoti stavil na 1.600 kubičnih centimetrov z različno zmogljivimi turbinami, so zamenjali dvolitrski. Od treh po moči različnih novih motorjev smo preizkusili 107-kilovatnega, ta je prek robotiziranega menjalnika poganjal grand passengerja.
Kljub neverjetno enotni oceni, tudi naši, da je 1.600 kubičnih centimetrov dovolj za različne načine tovorne ali potovalne uporabe kombija, je Renault prenovil vso floto z novimi dvolitrskimi motorji, ki tudi pri največji moči shajajo z enim turbinskim polnilnikom.
Razloge za povečanje delovne prostornine lahko iščemo v zahtevah okoljskih standardov, cenejši izdelavi z eno turbino in manjši obremenitvi vitalnih motornih elementov. Ampak kdo ve, ali se ni v preteklih letih tudi slišal glas vzdrževalcev, da se 1,6-litrski trafici večkrat, kot se spodobi, ustavljajo na servisih?
Z elitno opremo spaceclass v podaljšanem testnem vozilu se je trafic približal udobnim prestižnim kombijem za potovanja vodstvenega kadra, mobilna sklepanja poslov in za potrebe premožnejših številčnih družin (za izlete, dopuste in poslovne aktivnosti).
V primerjavi z uveljavljenimi tekmeci ostaja trafic passenger spaceclass v razumnejših cenovnih okvirih. Merilniki in osrednji zaslon so podobni tistim v prejšnjem cliu, capturju in tudi daciah. Uporabljeni materiali sicer niso ceneni, prestižnejši pa so samo nekateri elementi. Osnovno ceno testnega modela zvišajo dodatki za 6.650 evrov, zniža pa jo devetodstotni popust.
Poraba na testu: 8,7 l/100 km
Cena vozila: 39.089 evrov
Po novem polna LED-svetloba
Pri 5,4-metrskih vozilih, kakršno je podaljšani trafic, težko govorimo o oblikovalskih presežkih, saj si osnovno karoserijo delita tako passenger kot furgon. Pri Renaultu so leta 2014 s tretjo generacijo posegli po ustaljenem receptu, ki vključuje skladno oblikovano masko z očitno pripadnostjo znamki, velikimi zatemnjenimi površinami in litimi platišči.
Zunanjost trafica se s prenovo ni bistveno spremenila, tako da oblika in dimenzije ostajajo nespremenjene. Pričakovano je serijsko opremljen z žarometi LED, enako je tudi z drugo osvetlitvijo, ki je prijetno prodrla še v kabino. 17-palčna lita platišča (125 evrov) niso presenečenje, umirjena siva kovinska barva za 770 evrov dodaja zunanji podobi nekaj avtomobilske elegance. Brez dveh parov drsnih vrat seveda ne gre, zahtevajo pa 500 evrov doplačila, imajo drsno okno, vendar niso električno pomična.
Siva Comete kovinska barva stane 770 evrov, lita platišča so 125 evrov, drsna vrata na levi strani pa 500 evrov. Zatemnjena stekla so serijski del opreme spaceclass.
Tarok v espaceu pred 35 leti
Sredi osemdesetih, menda leta 1985, sem se prav imenitno počutil v enem od prvih renaultov espace, ki jih je imel tedanji Kompas Hertz v svoji floti rent-a-car. Z družbo smo sprednja sedeža obrnili za 180 stopinj, srednji sedež v drugi vrsti zložili in porinili naprej, da je postal miza, in vrgli partijo taroka.
Prav to me je prešinilo, ko sem odrinil drsna vrata in zagledal nazaj obrnjena sedeža druge vrste in med njima dvignjeno omarico. Zaradi dveh ločenih mizic bi bilo sicer tarokiranje malo težje, ampak v primerjavi z espaceom bi se lahko štirje potniki v passengerju predajali hudičevim podobicam kar med vožnjo.
Po tem, ko so pri Renaultu že uvedli osvetljena stikala tempomata in limitatorja na prečkah volana z možnostjo nastavitve po enega ali deset na uro, je novi trafic opremljen še po starem. Stikala +, -, R, in O na volanu so neosvetljena, omogočajo nastavitev zgolj po dva kilometra v plus in minus, stikali za osnovni vklop pa sta nameščeni zunaj volanskega obroča. Imata pa tudi hvalevredno lastnost, da ju ni treba znova vklopiti po vsakem zagonu motorja.
Prilagodljiva notranjost je dobro zasnovana, vendar …
Uporaba sedežev v drugi in tretji vrsti je raznovrstna po zaslugi kovinskih utorov, po katerih se vzdolžno pomikajo sedeži. Na sredini je tudi utirjena po višini nastavljiva enota z utoroma za pijačo in zložljivima mizicama, namestitev za dva nasproti sedeča para pa ustvarita vrtljiva fotelja druge vrste.
Ko so sedeži enkrat nameščeni po željah potnikov, je notranjost vredna pogleda, kar pa ni zastonj. 3.600 evrov je treba doplačati za sedem v usnje odetih sedežev in mizico z obema vrtljivima sedežema. Pa še tole trdimo: nikomur ne bo uspelo kar zlahka razpostaviti sedežev, ko se bo tega lotil prvič. Zato priporočamo spremljanje demonstracije, ki jo Renault pripravi za vsakega kupca, preden odpelje vozilo.
Nekatere elemente na armaturni plošči so povzeli po cliu četrte generacije in nekaterih modelih Dacie. Zanimiva podrobnost: ročico menjalnika z dvema sklopkama se potisne naprej za nižjo prestavo
Dvižna in pomična mizica kot del dnevne sobe z vrtljivima sedežema v drugi vrsti podražijo notranjost za 1.600 evrov, usnje na vseh sedežih pa še za 2.000.
Mobilna pisarna
Naj gre za družinsko, počitniško, potovalno ali poslovno uporabo, notranjost trafica ne more razočarati. Omenimo številna odlagalna mesta, dvoobmočno klimatsko napravo spredaj in ročno v drugi vrsti, štirikrat isofix, vpihovalne šobe na tleh in pod stropom, šest "šminkerskih" ledic nad sedeži, skupaj tri USB-vhode in serijski 220-voltni priključek za delo s prenosnikom.
Vzdolžno in po višini pomična konzola nosi dve poklopni mizici in z vrtljivima sedežema ustvari prestižno urejen večnamenski prostor, na primer mobilno pisarno. Glede na pričakovano povezljivost z androidom in vmesnikom R-link bi na armaturno ploščo spadal serijski nosilec pametnega telefona, vendar ga Renault zaračuna posebej (50 evrov). Ker ga v avtu ni bilo, smo telefon odlagali kar na tla.
Potovalnik lahko postane furgon
Prtljažni del testnega vozila ni bil opremljen s pokrovom, temu so sicer namenjeni bočni nosilci na dveh višinah. Volumen do zgornje bi meril okroglih tisoč litrov, spodnja dolžina do sedežev tretje vrste pa znaša kar 1.136 milimetrov.
Sedeži druge in tretje vrste niso samo vzdolžno pomični. Po naklonu nastavljiva naslonjala so tudi pregibna, v tem položaju se sedeži lahko postavijo navpično oziroma odstranijo iz vozila. Če povzamemo podatek o volumnu podaljšanega furgona, bi prostor praznega grand passengerja meril okoli šest kubičnih metrov.
Trafic grand passenger spaceclass bi skupaj z dodatno opremo stal krepko prek 40 tisočakov, s popustom pa ostaja pod to mejo.
Nosilnost potniškega trafica ne dosega furgona
Potniškega trafica pa vseeno ne bi mogli obremeniti s 1.200 kilogrami, saj znaša nosilnost testnega vozila 686 kilogramov. Za pritrditev tovora so pri Renaultu pripravili odstranljive drsne zanke, ki jih je mogoče poljubno pomikati po talnih utorih. Za zaščito višje naloženih predmetov so pod stropom nameščeni štirje priključki za mrežo, po dva za prvo in dva za drugo vrsto sedežev.
Prva vrsta je druga na vrsti
Passenger je pač namenjen potnikom, voznik pa naj bo zato zadnji. Oba sedeža sta očitno namenjena udobju s po dvema naslonoma za roke, vendar sta odlično oprijemljiva in polno nastavljiva. Usnjen volan je ustrezno odebeljen za lahkotno krmarjenje dveh ton in pol, lahko tudi treh.
Voznikov pregled nad cesto je tovornjaško vzvišen, dosegljivost ročic in stikal je ergonomsko brezhibna. Sedempalčni zaslon omogoča uporabo multimedijskega sistema R-link z navigacijsko napravo, internetno in bluetooth povezavo. Tablica ni samostoječa, je pa vgrajena dovolj visoko v armaturo. Upravljanju glasnosti je namenjen gumb, tako da ni treba s prsti drseti po zaslonu.
Sedeže se lahko poljubno vzdolžno pomika in v drugi vrsti obrne. S poklopom naslonjal ali z odstranitvijo iz vozila se poveča prtljažni prostor vse do šestih kubičnih metrov.
Stabilna in udobna vožnja
Medosna razdalja tri metre in pol zagotavlja dobro smerno stabilnost, višina skoraj dva metra bi namigovala na občutljivost na bočni veter, temu pa dovolj kljubuje masa skoraj 2,4 tone. Tako se že pri dveh potnikih po cesti vali vsaj 2,5 tone trafica oziroma do 3.070 kilogramov, kolikor znaša največja dovoljena masa.
Trafic passenger je ustvarjen za udobna potovanja, saj ne deli trdega vzmetenja s tovornimi različicami. Po avtocesti pri največji dovoljeni hitrosti (133 po merilniku) pokaže merilnik vrtljajev 2.500 (po izračunu 2.527). Takšno mirno delovanje ni hrupno, pa tudi kotaljenje pnevmatik 215/60 R17 C, ki zaradi ustroja spadajo med glasne, ob solidni izolaciji ni moteče.
Potniki pač niso vreče krompirja
Tako nagovorijo učitelji vožnje kandidate, ki bi radi kategoriji C dodali še D. To naj vedo tudi vozniki potniškega trafica, ki se sicer hitro privadijo na krmarjenje širokega vozila in morda le enkrat povozijo pločnik z zadnjim desnim kolesom. Uglajeno podvozje daje zanesljiv občutek, nismo pa s pretiravanjem izzivali stabilnostne elektronike. Kombi je pač namenjen solidni in umirjeni vožnji.
Na makadamu ostane trafic udoben in ne prehrupen, za še slabše podlage je imel že pred prenovo sistem "extended grip" za boljši oprijem. V mestu, ki se mu sicer raje izogiba, shaja ob sodelovanju pomočnikov. Mislimo na način "eco", speljevanje v klancu, parkirne senzorje zadaj, spredaj pa skupaj z vzvratno kamero za 420 evrov. Pripomba: za mirovanje motorja pred semaforji mora voznik tudi v N zadrževati zavoro ali pa prestaviti v P.
Galerija: foto podrobnosti prenovljenega renault trafic
Povprečna poraba: 8,7 litra na sto kilometrov
Dokler smo ga gnali po avtocesti s 130 kilometri na uro po garminu in 133 po merilniku, je po potovalnem računalniku porabil skoraj deset litrov na sto. Zaradi prometa in omejitev tako pač ni šlo in na morju je računalnik nameril 8,6. Ampak morje je 300 metrov nižje, torej bi morala biti resnična avtocestna poraba, ves čas z najvišjo dovoljeno hitrostjo, kakšen liter večja.
Vrnili smo se po regionalki, to pomeni največ 93 po števcu oziroma po omejitvah, poraba pa je znašala 8,2, ta pa naj bi bila zaradi 300-metrskega vzpona skoraj liter manjša. Kakorkoli že, po treh točenjih je izračun pokazal, da nam je trafic grand passanger med 14-dnevnim testom povprečno porabil 8,7 litra goriva na sto kilometrov. Za najmanj 2,5 tone skupne, ne preveč aerodinamične mase je to zelo dobro, čeprav v homologacijski listini piše 7,6, med tehničnimi podatki pa celo 6,3.
4