Ponedeljek, 8. 11. 2021, 22.32
3 leta
Test: opel corsa-e
Naokrog z avtomobilom, ki zelenih tablic nima naključno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
2
Električna opel corsa, ki je približno 10 tisoč evrov dražja od primerljve z bencinskim motorjem.
Oranžna testna opel corsa zelenih registrskih tablic ni imela naključno. Tako namreč na Madžarskem, kjer je registrirana, označujejo električne avtomobile. Corsa skoraj 40 let po prvi izdelani ponuja bencinske, dizelske in električne motorje. Ta je najzmogljivejši, na cesti ponuja največ prožnosti in tudi vozniških užitkov med ovinki, a prinaša svoje kompromise pri dosegu, polnjenju in približno deset tisoč evrov višji ceni.
Ste vedeli, da bo opel corsa prihodnje leto praznovala že svojih 40 let? In da je bila leta 1998, ko jih je Opel na cesto poslal več kot 910 tisoč, celo najbolje prodajani avtomobil v Evropi? Takrat so jo po celem svetu prodajali pod petimi znamkami. Evropejci smo jo poznali kot corso, Britanci kot vauxhall novo, Novozelandci, zgolj kot zanimivost, kot holden barino. Nekoč so jih izdelovali celo v srbski Kikindi in vseh skupaj so jih v teh 39 letih izdelali več kot 18 milijonov. Corsa je doživela evolucijo avtomobilske industrije. Ko so izdelali prve, je vsak drugi prodani avtomobil v Evropi prihajal prav iz njenega razreda. Danes je vse močno drugače, saj so majhne avtomobilske klasike v zatonu in se znotraj lastne znamke krčevito borijo za obstoj proti trendovskim križancem.
Corsa je v sedmi generaciji prvič nastala na platformi francoskega PSA.
Pol metra daljša od originala: danes združuje športno preteklost z električno prihodnostjo
To je zdaj že sedma generacije corse. Slabega pol metra je daljša od tiste prve iz leta 1972. Predvsem pa je to prva corsa, kjer so nemške gene dodali na platformo francoskega porekla, koncerna PSA. In skladno z usmeritvijo Francozov ta avtomobil prihaja z različnimi pogoni, tudi z električnim motorjem, pri čemer se navzven od klasične bencinske ali dizelske corse domala ne razlikuje.
Corsa je bila vselej tudi sinonim majhnega športnega avtomobila, nekakšen nemški odgovor na francoskega peugeota 205 GTI. Pred 24 leti je na ceste zapeljala prva corsa GSi. To je bil tudi prvi reli avtomobil poznejšega zvezdnika Colina McRaeja. Opel je bil, takrat še pod lastništvom General Motorsa, pred slabim desetletjem v Evropi pionir elektromobilnosti. S prvo generacijo ampere sem se na elektriko prvič peljal hitreje kot 100 kilometrov na uro. In danes je tu corsa prav v različici z elektromotorjem, ki združuje to tradicionalno športnost oziroma zadovoljivo vozniško dinamiko ter osrednji alternativni pogon.
Da to corso poganja električni motor, navzven skoraj ni mogoče opaziti. Razlike so majhne in povprečnemu opazovalcu dobro skrite. Elektropogon v primeru na Madžarskem registriranega vozila razkrivajo predvsem zelene tablice.
V primerjavi z bratom peugeotom 208 je vozniški prostor v corsi precej bolj klasičen in ima kljub francoskim genom izrazit nemški pridih.
Vozniški prostor je prijeten in ergonomski, volan manj "poseben" kot pri bratu peugeotu 208
Osebno sem se v njej počutil bolje kot v peugeotu 208, ker je vozniški prostor bolj klasičen. Na merilnike se vidi skozi in ne prek volanskega obroča kot v peugeotih. Volanski obroč je normalne velikosti in ni majhen (česar se voznik sicer hitro navadi). Električna corsa je celo najzmogljivejša od vseh, saj jo poganja 100-kilovatni motor. Pri bencinskih je najmočnejša 96-kilovatna (130 "konjev").
Hipno odziven pogon navduši, v programu sport bi želeli trši volan in predvsem zavorno stopalko
Vozniško zelo hitro prepriča. Hipni odziv pogona na vsak dotik stopalke za plin ponuja veliko prožnosti med ovinki. Ker ni treba prestavljati, tu odpadejo tudi vsi zamiki samodejnega menjalnika iz bencinsko gnane corse. Skozi ovinke je mogoče peljati zelo hitro in tudi sicer je 1,5 tone težak električni malček pri hitrostih pod 100 kilometri na uro resnično poskočen.
Vendarle pa to ni pravi mali športnik oziroma "hot hatch". Za kaj takega bi moral biti tudi ob vklopu programa sport volan še nekoliko trši in moral bi nuditi še nekaj več povratnih informacij, precej trša bi morala biti stopalka za zavoro. Zato je taka corsa nekakšen kompromis med športnostjo in ekologijo, kjer z manjšo baterijo, kot jo ima eden ključnih tekmecev renault zoe, tudi nudi tudi nekaj deset kilometrov manj dosega.
Tudi polnjenje na klasičnih polnilnicah AC je na strani zoeja (moč do 22 kilovatov, pri corsi z doplačilom tisoč evrov do 11 kilovatov), ima pa zato corsa na papirju precej močnejše polnjenje DC. Uradno celo do 100 kilovatov, kar pa voznik v praksi pri domala vseh avtomobilih redkeje izkoristi.
Z doplačilom je lahko moč polnjenja na polnilnici AC do 11 kilovatov, kar je še vedno skoraj pol manj kot konkurenčni renault zoe. Na polnilnicah DC je mogoče corso teoretično polniti z močjo do 100 kilovatov.
Prostora zadaj je za silo dovolj tudi za prevoz odraslih in otrok, čemur pa avtomobili tega razreda prvenstveno niso namenjeni.
Odlična sredina, a ne športni in ne električni šampion
Čeprav ta corsa hitro pospešuje (do 100 kilometrov na uro v dobrih osmih sekundah) in to opravi hitreje od zoeja, so prodajne številke za zdaj na strani francoskega tekmeca. Električna corsa je zelo dober cenovno-športno-ekološki kompromis, a tako pri športnosti kot električnemu paketu ni zares šampionska. To je kajpak tudi cenejše zasnove, ki po strategiji PSA predvideva razvoj električnih avtomobilov kar na obstoječih "bencinsko-dizelskih" platformah.
Deset tisoč evrov dražja od 130-konjske bencinske corse
Če corso-e primerjamo z bencinsko, so razlike očitne. Električna ima mnogo odzivnejši pogon in na cesti lahko poskrbi za mnogo užitkov, toda živeti bo treba z relativno majhno baterijo in dosegom. Uporabna kapaciteta baterije je 45 kilovatnih ur, kar lahko zadošča za doseg od 200 do 300 kilometrov.
Kdor bo baterijo napolnil ponoči doma, bo lahko z njo kar dobro shajal in v tem primeru je lahko tak avtomobil zelo prijeten. Kot že rečeno, žal v večini električnih avtomobilov ni dražjega 22-kilovatnega polnilca AC, ki bi polnjenje na mestnih polnilnicah naredil mnogo bolj učinkovito.
Glavni adut corse-e ne sme biti le cenejše lastništvo …
Tak avtomobil je po vlogi namreč ravno vmes med tistim lastnim prvim avtomobilom in onim "drugim domačim", s katerimi bi se vozili v službo. Primerljivo s podobno zmogljivo bencinsko corso je električna za okrog deset tisoč evrov dražja (z izkoriščeno subvencijo Eko sklada), je pa tudi iz vidika udobja in varnosti zgledno opremljena.
Cenovna razlika kajpak ni majhna, a lastniški stroški (kot pri primerljivih vozilih) na dolgi rok vendarle ne bodo bistveno višji. Corsa-e bo imela dražje zavarovanje, nižje stroške servisiranja, cenejšo pogonsko energijo in v primeru financiranja (Eko Sklad) tudi nižjo obrestno mero. Toda tak izračun je danes dokaj nepredvidljiv in pri odločitvi za električni pogon ne bi smel biti najpomembnejši. Glavni adut take corse ni cenejše lastništvo, temveč drugačna, boljša in mirnejša vozna izkušnja.
Corso poganja 100-kilovatni elektromotor.
2