Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Jure Gregorčič

Torek,
1. 12. 2015,
12.12

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Mercedes-Benz Tehno Avtomoto

Torek, 1. 12. 2015, 12.12

8 let

Mercedes-Benz E 300 hybrid

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
S tem hibridom smo na krilih električne energije elegantno jadrali brez porabe goriva in brez izpustov. In kar je najbolje: v pogonsko tehniko je vpeto tudi znanje in delo slovenskega podjetja Hidria.

Hibrid s širokim pogledom na vozniški svet

Mercedes-Benz E 300 blueTEC hybrid je brez pretiravanja svojevrsten avtomobil. Zakaj? Skoraj pet metrov dolga limuzina, ki tehta 1845 kilogramov in zmore drveti s hitrostjo 242 kilometrov na uro, je na našem testu v povprečju zahtevala 6,6 litra goriva na sto kilometrov. V umirjenem ciklu testnega kroga pa je poraba bila že skoraj osupljiva, le 4,3 litra.

Najbolje pri vsem skupaj pa je, da Mercedesova hibridna filozofija razume in upošteva voznikove potrebe v realnem življenju. E 300 blueTEC hybrid je zasnovan tako, da z energijo gospodarno ravna ne glede na to, na kakšni cesti oziroma v kakšnem prometnem okolju se znajde.

Bistvo njegovega dizelsko-električnega hibridnega pogona ni v preštevanju prevoženih kilometrov zgolj na elektriko, temveč v učinkovitem lovljenju tiste energije, ki bi sicer brez njegove napredne pogonske tehnike zagotovo odšla v nič. V praksi to pomeni, da zna ta udobna limuzina z litri oziroma evri varčevati tudi zunaj tistih cest, ki spadajo na spisek hibridu prijaznega voznega okolja, torej urbanih avenij. Njegov celoten hibridni pogon se zato kot varčen, vozno udoben in dovolj zmogljiv zelo izkaže na primer na dolgih avtocestnih etapah. Inženirji v Stuttgartu so prav zaradi daljših poti v visokem potovalnem tempu električne kilovate smiselno združili s sodobno dresiranimi "dizelskimi konji".

Speljuje z elektriko in neslišno jadra do hitrosti 160 kilometrov na uro

Skupni rezultat tovrstne hibridne zasnove je zato zelo prepričljiv ne glede na to, da smo se z njim zgolj na elektriko po mestu v enem kosu lahko vozili le slab kilometer v počasni koloni, katere hitrost ni presegla 30 kilometrov na uro. Pomembneje je to, da je avtomobil iz popolnega mirovanja v gibanje skoraj vedno spravila elektrika. Tako pred semaforji kot tudi na parkiriščih. Speljevati na volte pa, verjemite, pomeni učinkovito varčevanje.

Med vožnjo pozoren voznik hitro opazi odzivnost hibridnega pogona. Ta deluje zelo tekoče in res usklajeno. Med že znanima štirivaljnim dizelskim strojem in sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom 7G-tronic plus je namreč v ohišju zadnjega nameščen še trifazni diskasti elektromotor, ki ima funkcijo električnega pogona in generatorja električne energije.

Ob njem je mokra sklopka, ki prevzema naloge klasičnega pretvornika navora in kot taka zmore hitro in natančno popolnoma razklopiti ali vklopiti pogon dizelskega motorja v hibridno pogonsko celoto. Ravno tovrstna zasnova pogona pa je ključna prednost tega hibrida, saj mu omogoča hitro prilagajanje različnim načinom vožnje.

Pogon reagira zares hipno. Takoj, ko voznikova noga popusti pritisk na pedalu za plin, se hibridni sklop odzove in sklopka dizelski motor razklopi od menjalnika. Dizelski stroj se takrat ugasne in začne se neslišno jadranje na krilih inercije avtomobila, ki ji po potrebi pomaga še elektromotor.

Pohvalno pa je, da Mercedesov hibridni pogona to omogoča vse do hitrosti 160 kilometrov na uro. Tovrstno jadranje smo tako lahko s pridom uporabljali tudi na avtocesti. Občutek je res dober, ko na štiripasovnici hkrati pogledaš na merilnika hitrosti in vrtljajev. Kazalec prvega je postavljen precej pokonci, konica drugega pa počiva povsem na levem dnu skale pri vrednosti nič.

Vozniško udobje vredno zvezdnatega sijaja

Električni "konji" lahko seveda na pomoč dizelskim priskočijo tudi ob polnem pospeševanju. Učinek Boost pomeni, da lahko voznik po potrebi računa na dodatnih 20 kilovatov in 250 njutonmetrov konične moči oziroma navora elektromotorja. Kadar je treba sunkovito pospešiti, ima voznik tako skupaj na voljo 170 kilovatov in krepko zalogo skupnega navora.

Vozniška izkušnja oziroma vozniško udobje je v tem avtomobilu zares na visoki ravni. Lahko odločno pospešuje, elegantno jadra in neslišno speljuje povsem brez prisotnosti kakršnikoli mehanskih sunkov iz naslova pogonskih komponent. Zadnje pa seveda opazijo tudi potniki.

Tehnični unikat, poln slovenskega znanja

Da je ta avtomobil dejansko tehnični unikat, nazorno kaže tudi anatomija hibridnega pogona. Celoten električni pogonski sklop – vključno z 19 kilovatov močno litij-ionsko baterijo kapacitete 0,8 kilovatne ure in trifaznim, diskastim 20-kilovatnim elektromotorjem – je namreč nameščen pod pokrov motorja. Elektromotor je integriran v ohišje menjalnika, baterija pa je na mestu povsem običajnega motornega akumulatorja. To se seveda pozna pri nespremenjenih prtljažnih litrih in masi pogona. Dobrih sto dodatnih kilogramov v ta avtomobil namreč prinese ekologija.

Ni pa samo Robert Lešnik tisti Slovenec, ki je aktivno vplival na tehnično prepričljivost te limuzine. Robert se seveda odlično razume na aerodinamiko in trende visoke avtomobilske mode, a pri razvoju tega avtomobila so opazen pečat "Made in Slovenia" (narejeno v Sloveniji) pustili tudi razvojni inženirji idrijske Hidrie

Ne spreglejte