Ponedeljek, 19. 5. 2025, 4.16
2 tedna, 4 dni
Test: ford transit custom kombi 2.0 TDCi 150 trail
Kombi za 50 tisočakov? Vse to zmore in ponuja, bi želeli še kaj več? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
L2H1 pomeni 5,45 metra dolžine in 2,004 metra višine. Siva barva Grey Metter in oranžni okraski oznanjajo opremo trail. Par drsnih vrat s stekli na izmik (880 evrov) in tudi strešni letvi (210 evrov) spadajo k dodatni opremi.
Ford transit custom kombi je racionalna izbira med osem- ali devetsedežnimi kombiji za številčnejše družine. Z obliko, dimenzijami, prostornostjo in motorji je poravnan z modelom tourneo custom, vendar je ta že pri vstopni različici šest tisočakov dražji, za še zahtevnejše potnike pa lahko razlika preseže deset tisočakov.
V Fordovi družini Transit custom izstopa kombi kot osebni avtomobil kategorije M1. Z novo generacijo je nižji in udobnejši. Ohranja dve dolžini, za pogon so pripravljeni trije dizelski motorji 2.0 TDCi in bencinski priključnohibridni 2.5 duratec hybrid PHEV.
50 tisoč evrov za osem potnikov z veliko prtljage
Ta motor smo preizkušali v tovornem transitu custom furgon in takoj povemo, da ima v 400 kilogramov težjem kombiju (2.365 kg) več dela. Če pa bi kombi večinoma vlekel prikolico (do 2.500 kg) in vozil polno naložen (do 3.200 kg), bi bil 125-kilovatni dizel boljša izbira. Tudi tega smo preizkusili v prestižno opremljenem tourneu custom z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom.
Znesek velja za testni osemsedežni L2H1 trail (44.560 evrov) skupaj z dodatno opremo (5.470). Desna drsna vrata, zadnja dvokrilna vrata s 180-stopinjskim odpiranjem, LED-žarometa, avtomatska klima, samodejno poklopni ogrevani ogledali z dvojnimi zrcali, zatemnjena stekla, lita platišča trial, diferencial z mehansko omejenim zdrsom … To so nosilci serijske opreme trial.
Tourneo ima sedeže na tračnicah
Transit pač nasploh z opremo in cenovno ne dosega tournea, pa tega nismo zapisali kot očitek. Zaradi posebej izstopajoče barve, polepšane z oranžno linijo trial, predvsem pa zaradi okusno urejene kabine ga ne bomo videvali na gradbiščih.
Med doplačilnimi priboljški, ki posegajo na zunanjost, omenjamo posebno barvo, drsni par vrat s poklopnimi stekli, vstopanje brez ključa, prtljažni letvi (po avtomobilsko pritisnjeni na ostrešje), vlečno kljuko, rezervno kolo standardne velikosti pod vozilom …
Notranjost je dopolnjena z ogrevanim usnjenim volanom, navigacijo, ogrevanima šestsmerno nastavljivima sprednjima sedežema, temnim oblazinjenjem Windsor Style z oranžnimi šivi, klimatsko napravo za drugo in tretjo vrsto sedežev, nekam med zunanjost in notranjost razvrstimo še povečan 70-litrski rezervoar za gorivo.
Palec gor
- Kombi s 110-kilovatnim motorjem se izkaže kot odlična izbira za umirjene vožnje, pri katerih nosilnost praviloma ni v celoti izkoriščena. Na primer v pogojih družinske uporabe (mestni premiki, izleti, potovanja) deluje dovolj zmogljivo in obenem varčno.
- Podvozje nove generacije deluje pričakovano čvrsto, saj prazen kombi tehta 2.365 kilogramov. Razgibane in slabe površine premaguje brez sunkov. Posamezne izbokline in grbine na primer prestreže mehko, vzmetenje pa se uglajeno in mirno vrne na izhodiščno višino.
- Sedežni paket 27 za 180 evrov poleg ogrevanih sprednjih dveh sedežev vključuje tudi temno oblazinjenje Windsor Style, polepšano z enakim oranžnim odtenkom zunanjih linij. Lepo.
Palec dol
- Raztegljiv merilnik vrtljajev je zgolj preprost pripomoček. Številke 1, 2, 3 (x 1000) se z vrtljaji motorja pojavljajo in izginjajo, vmesnih oznak ni, niti niso prikazane digitalno kot pri številnih tekmecih.
- Ročnemu izbiranju temperature in zračenja sta namenjeni po dve stikali – in + na dotik. Izbrana temperatura je zapisana med – in + na levi strani zaslona, stopnja ventilatorja od 1 do 7 na desni pa ne. Voznik mora z roko doseči bolj oddaljeno ikono ventilatorja, namesto da bi gledal na cesto. Nerodno za voznike, če ne uporabljamo (vedno) avtomatske klime.
- Kombi ford transit custom ima rezervno kolo dimenzije 215/65 R16, enake so na vseh kolesih. In zakaj palec dol? Za to kolo, nekdaj del običajne opreme vsakega avtomobila, je treba doplačati 230 evrov. Da, še ena stvar, ki se ji vozniki stare šole čudimo.
Najprej smo ga zaklepali s ključem
Čudili smo se tudi, ker je za odklepanje zadoščal dotik ročaja, ne pa za zaklepanje. Po štirih dneh pa smo le našli vdolbinico, ki na črnem ročaju ni najbolj vidna. V kabino se vstopa po dobro osvetljenih stopnicah in s pomočjo ročajev. Dva sta ne sprednjih vratih, posebej ojačana pa na stebričkih B. Okusno oranžno prešito oblazinjenje prijazno vabi noter.
Kabina je avtomatsko klimatizirana spredaj in ročno zadaj. S številnimi šobami je dobro prezračena, v pomoč sta stekli na izmik v drsnih vratih. Osvetljene so vse tri vrste sedežev, ambientalne svetlobe pa ni. V vratih spredaj so po tri police, po ena dolga je celo v drsnem paru, kar ni prav običajno, še dve pa najdemo v zadnjih krilnih vratih.
Armaturna plošča nosi dva utora za pijačo, dolgo odlagalno polico in dva predala pred sovoznikom. Zaradi vgradnje zgornjega so umaknili varnostno blazino z običajnega mesta pod strop. Največ predmetov se pospravi pod sovoznikov sedež, kjer je nameščen gasilni aparat. 12-volni priključki in vhodi USB seveda ne manjkajo, ni pa ogledalc v senčnikih.
Usnjen ogrevan volanski obroč in oblikovanje armaturne plošče z dvema zaslonoma poznamo iz testa tournea custom. Poleg prestavne ročice je na povečani konzoli utor za pijačo, spodaj pa površina za polnjenje telefona.
Zunanja sedeža v drugi in tretji vrsti imata sidrišči isofix. V drsnih vratih je poleg dolgega predala tudi utor za pijačo.
Štiri od šestih sedežev lahko zasedejo otroci z dudami
Govorimo seveda o drugi in tretji vrsti, kjer so zunanja mesta opremljena s sidrišči isofix. Vsi sedeži so poklopni in odstranljivi, a precej težje kot v tourneu custom. V drugi vrsti se desni sedež odstrani v enem kosu, kar lahko naredi ena oseba, vendar ne vsaka. Ne poskušajte, če ni nujno, z dvosedežno klopjo se morata ukvarjati dva, sploh pa s trosedežno zadaj.
1.858 litrov prtljažnega prostora do 6.375 litrov tovornega
Govorimo sicer o litrih, merjenih do stropa za osmimi sedeži in nato še za sprednjima dvema. Prtljažni prostor testnega transita L2 z vzdolžno dolžino 904 milimetre in prečno 1.392 lahko za osmimi sedeži sprejme evropaleto. Odprtina krilnih vrat je še osem milimetrov širša.
Največji tovorni volumen za odstranjenimi šestimi sedeži je že skoraj poravnan s furgonom. Temu dodajamo, da nismo opazili predvidenih mest za pritrditev ustrezne pregrade na stropu, so pa na tleh vgrajene jeklene rinke za privezovanje tovora.
Voznikovo delovno okolje poznamo iz tournea custom
Pri testnem transitu gre za ročni menjalnik z upravljanjem na dvignjeni, dodatno povečani konzoli. Hodi prestavne ročice so precej dolgi (za peto prestavo je roka že iztegnjena), vendar natančni, kot smo pri fordih navajeni. Na desni poleg volana ni ničesar, na levi pa je večfunkcijska ročica za upravljanje smernih utripalk, luči in brisalcev.
Usnjen, ogrevan, dvakrat prisekan volan je lahkotno posreden s 3,25 zavrtljaja, verjetno tudi zaradi velike mase vozila (2.365 kg). Klasičen videz instrumentne plošče z okroglim merilnikom hitrosti lahko voznik preklopi na digitalnega. Oba sedeža sta ogrevana, nastavljiva po višini in izbočenju naslonjala, dodana sta naslona za roke.
Za kombi je nizko pri tleh, položaj za volanom pa je visok
Štirinajst centimetrov znaša oddaljenost od tal, tla kabine pa so precej dvignjena. Za dostopanje na sedeže služijo široke stopnice, skrite za vrati. Tako je položaj voznika visok, lahko bi rekli vzvišen. Poleg velikih stekel je preglednost dodatno izboljšana s široko sliko na zaslonu z ločenim shematskim prikazom (barvne plasti) bližine ovir vse naokrog.
Vzdolžna dolžina osnovnega prtljažnika za osmimi sedeži je 904 milimetre, prečna pa 1.392. Osnovni volumen, merjeno do stropa, znaša 1.858 litrov.
Oprema je, popolna pa ni
Kombi je sodobno opremljen, med drugim z internetno povezavo (FordPass Connect modem), avdiosistemom s paketom za brezžično povezavo telefona, glasovnim upravljanjem, prometnimi poročili v realnem času, navigacijo, DAB radiem z desetimi zvočniki, razločno vzvratno kamero, nadzorom vlečne kljuke …
Med varnostno opremo spadajo preprečevanje naleta, vzdrževanje smeri, opozorilo za napačno smer, prepoznavanje znakov, tipala za parkiranje, vzvratna kamera, manjkajo pa sistemi, ki bi vozilo podražili za 2.500 evrov. Govorimo o prilagodljivem radarskem tempomatu, nadzoru mrtvih kotov in prečnega prometa, zaviranju pri vožnji vzvratno, opozorilu pred izstopanjem iz vozila …
Dolg in širok, prijazen do voznika, a s kakšno kaprico
Radi smo ga vozil, ker je vožnja z njim prijetna, upravljanje lahkotno z občutkom varnosti zaradi visokega položaja. No, med vožnjo zahteva bolj natančno vodenje zaradi širine kar 228 centimetrov čez ogledali. Tudi v križiščih med zavijanjem desno lahko zadnje kolo zajaha pločnik, ker gre za dolžino skoraj 5,5 metra.
Transitu smo se morali enako kot tourneu prilagajati, ker ni dovolil niti metra pomika naprej ali nazaj, če varnostni pas ni bil pripet. Po drugi strani pa se parkirna zavora ne vključi avtomatsko z izklopom motorja, zato se kombi pred izstopanjem na neravnini lahko premakne kakšen decimeter naprej, dokler ga sunkoma ne zaustavi zobniški prenos menjalnika.
Krilni par vrat se odpira s 180-stopinjskim kotom, skozi odprtino širine 1,4 metra se lahko potisne evropaleto. Fiksna vlečna kljuka je na voljo ob doplačilu 480 evrov.
Tudi na podeželskih cestah smo uživali
Seveda je najlažje hvaliti vožnjo po avtocesti, ki je stabilna, verjetno ne tako tiha kot s tourneom. Motor vsekakor ni glasen, pri 130 na uro (132 na digitalnem merilniku) se vrti z 2.600 vrtljaji po grobi oceni. Sistem za popravke lege na pasovih se lahko izklopi, tako da smo na avtocestah pogrešali samo radarski tempomat.
Med ovinki podeželskih cest smo se vozili z zanesljivimi občutki, ki smo jih spoznali že med vožnjo tournea in tovornega furgona. Tudi pri transitu kombiju gre za enako široka koloteka in veliko maso pod nadzorom čvrstega vzmetenja, ki pobira neravnine z občutkom dolgega valovanja.
Način normal za vsakodnevne vožnje
Vključi se po vsakem zagonu motorja, tudi če je bil pred tem v uporabi drug način. Takoj povemo, da nam je namesto izbiranja z dotikanjem zaslona bolj všeč fizično stikalo, vrtljivo ali pomično naprej /nazaj. Način eco omejuje odzivnost motorja in tudi delovanje klimatske naprave v funkciji manjše porabe goriva.
V načinu sport se med običajno vožnjo ne dogaja nič posebnega. Indikator enako kot pri eco ali normal pokaže puščico navzgor nekje pri 2.200 ali 2.300 vrtljajih, ki jih ni mogoče odčitati. Razlika (tudi pri porabi goriva) pa je seveda zaznavna med pospeševanjem.
Program slippery zmanjša zmožnost pospeševanja in optimizira parametre stabilnosti v neugodnih voznih razmerah na snegu in ledu. Zadnja izbira trail ni namenjena cestni vožnji, pač pa kolovozom, grobemu makadamu, terenu pa rečemo le pogojno. Za boljši oprijem se izključijo nekateri vozniški pripomočki.
Dvolitrski TDCi razvije 110 kilovatov pri 3.500 vrtljajih, največja hitrost je 175 na uro. Transit mora na redni servis vsaki dve leti oziroma po prevoženih 40 tisoč kilometrih.
Omejena zapora diferenciala je neopazna
Predvsem zato, ker deluje. Voznik bi namreč njeno odsotnost oziroma nedelovanje takoj opazil, ko bi "pogonu spodrsnilo" na prvi spolzki podlagi. Gre za mehansko umirjanje vrtenja enega pogonskega kolesa, da se ne zavrti v prazno, obenem pa se navor prenese na drugo kolo z boljšim oprijemom. To se pogosto dogaja na zasneženih, poledenelih in mokrih cestah, pa tudi na makadamu.
Poraba na testu 8,15, 7,6 je podatek po WLTP
Dvolitrski Fordovi dizli TDCi so se na naših treh testih izkazali kot varčni, saj so povprečne porabe znašale od 8,0 do 8,3 litra na sto kilometrov. Testni kombi je podeželske kilometre v načinu normal prevozil s porabo 7,5, enako relacijo z načinom sport pa z 8,0.
Pri stalni hitrosti 130 na uro se poraba povzpne do 9,2, na potovanjih po avtocesti v realnem prometu nam je povprečno porabil le osem litrov. Poleg varčnosti pohvalimo preglednost Fordovega potovalnega računalnika z razločnim in verodostojnim prikazom trenutne in povprečne porabe.
