Ford grand C-max 1,5 EcoBoost titanium - pet sedežev za 4-člansko družino

Brez konjev ni športa in dinamike

Pri Fordu izvlečejo največ 92 kilovatov iz opevanega in z downsizing slavo ovenčanega litrskega trivaljnega motorja. Testni 1,5-litrski 110-kilovatni bencinski turbomotor je na voljo voznikom, katerim 125-glava konjenica ne zadošča. Že morajo imeti razlog.

Morda bolj obremenjujejo enoprostorca z večjo maso potnikov in prtljage, morda vlačijo naokrog počitniško ali kakšno drugo prikolico ali pa se jim oči zasvetijo ob pogledu na število "konjev", hkrati pa se zmrdujejo nad tistimi tremi bati v mlinčku za …

Kakorkoli že, štirivaljnik daje več navora, še bolj se zavrti, lahko zdrvi čez dvesto na uro in prej kot v desetih sekundah pospešuje do stotice. Ampak 25 "konjev" več stane dodatna dva tisočaka in pol ali drugače sto evrov po konju. Pa cestnina, zavarovanje …

Konjenica zahteva energijo

Grand C-max doseže največjo dovoljeno hitrost na avtocesti s števcem na 135 in merilnikom vrtljajev na 3000. Pri tem smo vozili brez hrupa, sicer še z letnimi gumami, potovalni računalnik je prikazoval porabo osmih litrov, dejansko pa to pomeni približno štiri odstotke več, torej 8,3 litra.

Na testnem krogu smo namerili 8,5 litra, kar za 150 bencinskih "konjev" niti ni tako slabo.

Za primerjavo: to je samo 0,2 litra več kot na testu C-maxa 1.0 EcoBoost z 92 kilovati pred dvema letoma. Pa nam je bil pri točenju goriva bolj od porabe vseeno všeč samozaporni čep.

Zakaj že grand in ne samo C-max?

Seveda je zato poraba goriva malo večja, vendar po tehničnih podatkih za kombinirano porabo le 0,2 litra na sto kilometrov (6,1 oziroma 6,3). Kljub temu je doseg različice grand večji, ker je rezervoar za gorivo s 60 litri za pet litrov večji.

Čeprav je grand, je primernejši za štiri osebe

Ureditev sedežev v drugi vrsti je enaka, kot smo jo opisali v testu sedemsedežne različice pred prenovo. Pri tej pa smo zapisali, da se srednji sedež poklopi in zloži pod sedalo desnega sedeža, tako kot smo zapisali pri testu kakšne od mazd 5.

Družini z dvema (lahko tudi odraslima) otrokoma v grand C-maxu ni hudega. Sedeži so udobno potovalni, dovolj prostora je tudi v drugi vrsti. Naslonjala zadaj so pomična po naklonu, zračenje je ločeno, ob steklih, ki se povsem pogrezneta v vrata, sta nameščeni senčili.

Starševski nadzor je preprost, "analogen" (ogledalce pod stropom spredaj) in digitalen (mykey). Kako ga lahko uporabijo zaskrbljeni starši mladih voznikov, najdete v našem prvem poročilu o prenovi C-maxa.

Odlagalnih mest in potovalnih utorov za pijačo v notranjosti ne manjka, lahko celo trdimo, da jih je preveč.

Dva zaprta predalčka in dva utora sta namreč tudi v prtljažnemu prostoru, kjer sta smiselna le pri različici s sedmimi sedeži.

In ko smo že pri prtljažniku – za 470 evrov se odpira daljinsko oziroma iz notranjosti s stikalom, pa tudi zapiranje je električno. Čeprav ne gre za novost, je praktično.

Kaj pa za volanom?

Vozne lastnosti C-maxa smo že pred leti primerjali s focusom. Podvozje zlahka ukroti 110 kilovatov, saj je utrjeno tudi za močnejši 132-kilovatni motor.

Na novo oblikovan volanski obroč deluje neposredno z manj kot dvema zavrtljajema in tričetrt (lock to lock).

Bočne opore sprednjih sedežev zadoščajo za umirjeno in udobno družinsko vožnjo, slabše pa sledijo športni dinamiki, kakršno podvozje tega vozila zmore.

Novodobni dodatki

Najdražjo postavko v dodatni opremi omenjamo zato, ker lahko neposredno dregne v ego voznika. Ne gre toliko za senzorje, ki zaznavajo vozila v mrtvem kotu in nenamerno prehajanje na sosednji pas, pač pa za varnostni sistem za preprečevanje naleta.

Preden nekdo odkloni nakup takšnega dodatka, je pametno samokritično pobrskati po preteklih podvigih, ki so morda preoblikovali kakšen odbijač ali dva.

Saj veste, kaj se meni ne more zgoditi oziroma kaj se mi prav gotovo ne bo več zgodilo …