Nedelja, 26. 1. 2020, 5.30
4 leta, 11 mesecev
Test: Peugeot 508 SW 2.0 BlueHDi avt. GT line
Družinski karavan, ki na cesti zares izstopa #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,39
3
Peugeot ponuja zanimivo možnost, da bi kupci za družinsko uporabo izbrali karavana namesto modernih (že rahlo vsiljivih) SUV-križancev. Elegantno in zapeljivo shooting-brake različico modela 508 smo preizkusili z dvolitrskim dizlom in odličnim osemstopenjskim menjalnikom.
4,8 metra dolg shooting brake je serijsko postavljen na 17-palčna platišča, preskok na 18-palčna platišča stane 410 evrov (sicer spadajo k najvišji opremi GT), zraven spada tudi zasilno rezervno kolo.
508 SW zlahka navduši tako poslovneža kot glavo družine, kakršnegakoli spola sta. Kupejevsko oblikovanje karavana je Peugeotu lepo uspelo, celo v tolikšni meri, da s prodajo presega limuzino. Dinamične vozne lastnosti so enake kot pri limuzini, saj gre le za 28 milimetrov večjo dolžino pri enakem medosju, kabina s 530-litrskim prtljažnikom pa tudi vedno prav pride.
Za poslovno rabo mu ne manjka elegance v prestižno opremljeni in hkrati preprosto zasnovani notranjosti. Prednosti, ki jih uveljavljajo križanci, pa nima, sedi se nizko kot v limuzini, kar po značaju tudi je … Je široka, nizke rasti, ovinke pobira s podvozjem nizko pri tleh.
Potniki v tem peugeotu (zadaj ne največji) nedvomno uživajo med vožnjo v kakovostno in brezhibno opremljeni notranjosti. Shooting-brake prepriča tudi voznika, če se navduši nad drugačno zasnovo upravljanja (i-cockpit). Menimo, da ni dovolj, če se z njo samo sprijazni.
Dvolitrskemu dizlu pripada osemstopenjska avtomatika, pri 130 kilovatih pa vsaj druga stopnja opreme. Testna GT line je tretja za 35.190 evrov, skoraj sedem tisočakov pa navrže dodatna oprema. Cena za končno stranko je lahko nižja, in sicer 40.890 evrov pri nakupu s Peugeot financiranjem.
Poraba na testu: 7,0 l/100 km
Cena vozila: 42.140 evrov
Shooting-brake prodajno prekaša limuzino
Kot karavan že mora biti nekaj posebnega, saj na odločitev o nakupu vozila v precejšni meri vpliva oblika. Seveda limuzine ne mislimo kritizirati, sploh pa ne, ker ju druži sprednji del do stebrička B. Karavanski podaljšek je estetski izdelek, ki se položno kupejevsko spušča, kar občutijo visoko rasli potniki zadaj.
4,8 metra dolg shooting-brake je postavljen na 18-palčna platišča, ki sicer pripadajo opremi GT, testnemu peugeotu pa za doplačilo 410 evrov. Atraktivnemu videzu dajejo pečat tudi svetlobni elementi LED, ki vsenaokrog obdajajo vozilo. Za vlogo poslovnega vozila mu na zunaj ne manjka elegance, prestiža v notranjosti tudi ne, s še dovolj velikim prtljažnikom pa izpolnjuje zahteve družinskega potovalnika.
Peugeot 508 SW lahko zapreže potovalno prikolico vse do največje dovoljene mase 1.800 kilogramov.
Stekla brez okvirjev
Pri vstopanju naredi peugeot prvi vtis z okni brez okvirjev. Tri tisoč evrov vredna usnjena notranjost nudi spredaj sedežno masažo z izbiro več načinov. Celotna armaturna plošča je prefinjeno razdeljena z vodoravno osvetljeno črto, nad njo so trodelni digitalni merilniki in štirje skoraj filigransko tanki zračniki. Ceni primerni so kakovostni materiali mehko obložene notranjosti.
Dvakrat sploščeni volan (tri zavrtljaje) daje vozniku opravka še s stikali telefona, tempomata in avdiosistema (Focal za 750 evrov), predvsem pa z ergonomsko dobro pozicioniranima prestavnima ročicama plus in minus. Električno nastavljiva ogrevana sprednja sedeža z ročnim podaljšanjem sedala brez ugovorov ustrezata tako športni kot potovalni vožnji. Za dobro počutje skrbijo še sicer neopazni senzorji kakovosti zraka in filter cvetnega prahu.
Karavan, ki stane 42 tisočakov, bi si zaslužil električno oziroma daljinsko odpiranje prtljažnih vrat. Potrebno je doplačilo 620 evrov, serijsko pa spada samo k najdražji opremi GT.
Priključek USB je spredaj skrit za poševno ploščo pred prestavno ročico, zato ga voznik težko najde, ne da bi bral navodila za uporabo.
Varnostne utripalke pri nedelujočem motorju delujejo samo dve ali tri minute, nato jih mora voznik, ki sedi v vozilu, ponovno vključevati.
Ne najbolj razločna kamera se v zimskem času hitro zapacka, pogled nazaj pa kvarita zunanji ogledali, ki se v vzvratni prestavi pomakneta navzdol. Tega vsi vozniki ne maramo, zato bi si želeli možnost izbire, kakršno ponujajo tekmeci, saj je nenehno ročno dviganje ogledal pri vzvratni vožnji moteče.
Voznik se hitro privadi majhnega volana z uporabnima prestavnima ročicama osemstopenjskega menjalnika. Usnjeni masažni sedeži zahtevajo tri tisoč evrov doplačila. V oči padejo štirje skoraj filigransko tanki zračniki.
Peugeotov "i-cockpit amplify"
Upravljanje digitalnih vsebin s pogledom prek kompaktnega volana zahteva privajanje in v 14 testnih dnevih ga je bilo komaj dovolj.
Pri odprtih vratih naredi peugeot vtis z okni brez okvirjev, ambientalno svetlo črto prek vrat in armature ter osvetlitvijo utorov za pijačo.
Za dostop do funkcij, kot so navigacija, "drive mode", telefon, avdiosistem in tempomat, je dovolj en pritisk tipke oziroma rahel dotik občutljivega stikala. Za nastavitev temperature v kabini se je treba vsaj dvakrat dotakniti zaslona, za sedežno masažo prek zaslona pa večkrat.
Voznik v vrhunsko izdelani notranjosti mora sprejeti manjši volan. Podvozje je dovolj trdo nastavljeno za zanesljivo, zlahka tudi športno krmarjenje skozi ovinke in hkrati za uživanje med lagodno vožnjo po avtocestah. Stikalo drive mode omogoča preklop iz "normal" na varčno "eco" nastavitev, ali pa na "sport" za polno sproščanje 177-glave konjenice.
Motor je odziven že v načinu "eco"
Številka poleg D tudi v avtomatskem načinu vozniku pove, v kateri prestavi deluje osemstopenjski menjalnik. Elektronsko krmiljenje med normalno vožnjo menja prestave brez kakršnegakoli sunka, voznik vidi le spremembo številke poleg D in padec kazalca vrtljajev, pri pospeševanju največkrat od 1.800 na 1.500.
Menjalnik izkorišča izdaten motorni navor, tako da tudi navkreber menja prestavo že pod dva tisoč vrtljaji, pametno pa ravna tudi po klancu dol. Na kočevski cesti na primer od Turjaka navzdol sploh ne uporabi osme prestave, pač pa večinoma šesto ali sedmo.
Galerija: peugeot 508 SW na cesti zagotovo izstopa
"Sport" v načinu M
Vožnja s karavanom limuzinskih lastnosti je doživetje v načinu "sport" z izbiro ročnega prestavljanja (stikalo M na prestavni ročici). Trši volan natančno pobira ovinke, prestavni ročici plus in minus sta zaradi jajčaste oblike volana vedno dosegljivi. Menjavanje prestav je hipno, brezhibno navzgor ali navzdol.
Tudi indikator ne spravlja voznika v slabo voljo, kot pri nekaterih znamkah, ki med športno vožnjo na primer v tretji prestavi zahtevajo sedmo. Peugeot, tako kot je treba, zahteva samo eno višje.
Tempomat še ni požrl vse pameti
Digitalni merilnik prikazuje podatke v treh sklopih, od katerih je na zunanjih dveh mogoče poljubno razporejati hitrost, vrtljaje, navigacijo, radio, temperaturo olja, porabo goriva … Voznik pa lahko na obeh straneh preprosto izbere prazen prostor.
Najprej povemo, da je merilnik hitrosti hudo natančen. Za dejansko hitrost 130 kilometrov na uro smo nastavili tempomat na 131 kilometrov na uro med mirno vožnjo z vsega 1.800 vrtljaji. Konzola s stikali aktivnega tempomata je pri peugeotih skrita za volanom. Osnovni vklop deluje stalno ne glede na delovanje motorja, omogoča nastavitve po en kilometer ali pet, mogoča je izbira treh razdalj.
Tempomat, kakršen je vgrajen v 508 SW za dodatnih 580 evrov, se najbolj izkaže na avtocestnih potovanjih. Manj primeren je na podeželskih cestah, ker v ovinkih samodejno ne prilagaja hitrosti glede na bočne sile, kot smo to že lahko preizkušali pri nekaterih vozilih. Tako smo tudi naš celotni referenčni ovinek zvozili z nespremenjeno hitrostjo 60 kilometrov na uro, pri kateri peugeot sicer ni imel prav nikakršnih težav.
Peugeot sledi vozilu spredaj vse do zaustavitve, ampak pozor, pri izbrani hitrosti ne prebere stoječega vozila, proti kateremu vozi. Zavirati smo morali zadnji hip in spravljali sopotnice ob živce. Po drugi strani pa je sistem samodejnega zaviranja v sili dobro deloval med testom Prima na Vranskem, kjer smo se napihljivi oviri bližali brez tempomata.
Dodatna varnost ponoči
Žarometov LED nam ni treba posebej hvaliti, niti samodejnega menjavanja zasenčenih in dolgih luči niti osvetljevanja ovinkov. 1.200 evrov vreden dodatek "night vision" lahko reši temno odetega pešca, ki se znajde zunaj dosega žarometov. Infrardeča kamera zazna živo bitje, ki se znajde pred vozilom na neosvetljenem delu ceste, in sproži alarm hkrati s prikazom pešca ali živali na digitalnem merilniku.
Tudi pri 508 SW sistemi za ohranjanje lege znotraj pasov nenehno popravljajo smer, kadar gre preblizu eni od vzdolžnih črt. Saj verjamemo, da lahko rešijo kakšnega zaspanca, ampak v naši testni posadki se v tem peugeotu nikomur niti približno ni zehalo, zato smo ta varnostni element izklapljali.
Druge varnostne opreme razen kamere nismo uporabljali (aktivni tempomat smo že popisali). Povemo, da ločljivost ni najboljša, čeprav zahteva dodatnih 300 evrov. Bočni nadzor je razločen s stopenjskim večplastnim prikazom, pri pretiranem približevanju oviri zadaj pa kamera vodoravni pogled zamenja z navpičnim.
Od sedem tisoč evrov vredne dodatne opreme odpade tri tisoč na gosposko oblazinjeno in pazljivo prešito usnjeno notranjost z masažnima sprednjima sedežema.
7,0 na sto
Najprej poudarimo, da je prav to vozilo na stokilometrskem testu Prima porabilo 5,9 litra po potovalnem računalniku. Po 1.700 prevoženih kilometrih v raznolikih voznih pogojih in po treh točenjih smo namerili celotno testno porabo 7,0 litra na sto kilometrov. Najboljši rezultat smo dosegli na zadnjih 600 kilometrih, in sicer natančno 6,16, pri čemer smo v načinu "eco" več kot 400 kilometrov prevozili po avtocestah.
S tem smo se dovolj približali podatku 5,9 iz homologacijske listine testnega vozila. Dodajmo še, da porabo učinkovito zmanjšuje avtomatski menjalnik, ki zvezno kakor CVT skrbi, da se motor vrti v razponu od 1500 do 1800 vrtljajev. Pohvalimo še delovanje sistema samodejnega zagona motorja, ki pred semaforji ostaja v mirovanju, ne da bi voznik v položaju N pritiskal na zavoro.
Tudi karavanski petstoosmici. Atraktivna oblika shooting-brake je občudovanja vredna tudi v notranjosti, kjer izbrani
Vozniškim veseljakom so namenjeni stikalo "drive mode" in obvolanski ročici osemstopenjskega menjalnika.
materiali potnikom ponujajo pravo francosko udobje. Kljub uvodnemu navdušenju pa se marsikateremu vozniku prikažejo nad glavo oblački z vprašaji in klicaji. Nekatere naštevamo.V novodobnih peugeotih je sploščen volanski obroč majhen, zaradi obsežne sredinske konzole pa ima voznik občutek utesnjenosti, čeprav so sedeži vrhunsko udobni.
Vemo, da se v peugeotih opazuje merilnike prek volanskega obroča hkrati s pogledom na cesto. Kot višje rasli voznik sem lažje vstopal (in izstopal) pri povsem dvignjenem obroču, ki sem ga pred vožnjo spustil dol na ustrezen položaj.
Upravljanje digitalnega merilnika in tablice ni vedno preprosto. Sedem ličnih tipk, sedem stikal na dotik pod zaslonom in stikala na volanu pogosto ne vodijo neposredno do želene možnosti, ampak je potrebno dodatno brskanje na dotik.
Za primer povemo, da smo med vožnjo med brskanjem po nerodnosti preklopili na prikaz porabe v kilometrih na liter. Seveda nam ni bilo takoj jasno, kako nam je to uspelo, zato tudi vrnitev na običajne litre na sto ni bila hitra.
Tudi prekinitev telefonskega pogovora za sovoznika ni takojšnja. Voznik ima seveda na volanu stikalo za zaključek pogovora, medtem ko je na sredinskem zaslonu samo zeleno obarvan telefon, rdečega pa ni.
Nekatera stikala se odzivajo na zelo rahel dotik (ogrevanje sedežev, osvetlitev kabine …), spet druga pa zahtevajo krepak pritisk (zagon/ustavitev motorja, sedežna masaža …).
Hkrati z običajnim in preglednim merilnikom vrtljajev (deluje proti smeri urnih kazalcev) lahko voznik samo nekaj sekund spremlja podatke o porabi goriva. Če izbere neprekinjen prikaz porabe, pa se vrtljaji prikažejo vodoravno v obliki nepregledne vrtavke.
3