Množica radarskih valov in občutljivih senzorjev napaja avtomobilsko pamet

Kar so nekoč imeli le piloti, danes uporabljamo vozniki!

Predstavljajte si, kako je na primer s helikoptersko topnjačo tipa AH-64 apache leteti v slabem vremenu tik nad drevesnimi krošnjami ali pa ostrimi grebeni afganistanskega gorovja. Brez pomoči naprednih optičnih sistemov bi bilo to nemogoče. Žal je tako, da se tehnološko najbolj dovršene sisteme največkrat razvije prav za potrebe vojaške industrije. Tako je bilo s satelitsko navigacijo, radarjem, štirikolesnim pogonom …

No, da prej omenjeni jurišnik, uničevalec tankov, lahko leti tudi v slabem vremenu in seveda pri tem še s svojim izjemno natančnim in dovršenim elektronskim vidom "skenira" bojišče ter išče oklepne in druge sovražne enote, je potrebne precej sofisticirane elektronike in umetne inteligence. Ta mu omogoča tako hkratni zajem kot tudi obdelavo številnih podatkov. Vsa ta tehnologija "air force" vključno z radarjem, laserjem, ultrazvokom, infrardečo kamero … pa vse bolj prodira tudi v avtomobilski svet.

Dvestometrski elektronski koridor brez presenečenj

Elektronski avtomobilski horizont danes s prej omenjenimi elementi že sega dvesto metrov pred vozilo in je dovolj odziven in natančen, da ponudi dovolj manevrskega prostora, da avto pred oviro lahko tudi ustavi in znova spelje. Današnja vožnja je zaradi dejstva, da je napredna elektronika vse bolj vpeta v službi avtomobilske varnosti, postala precej bolj varno in za številne tudi manj stresno opravilo.

Elektronski horizont avtomobila se širi proti nesmrtnosti voznika in potnikov

Smela in precej optimistična je napoved, da bo kmalu – morda v dveh ali treh desetletjih – prišel čas, ko v novem avtomobilu ne bo umrl nihče več. Voznikovi možgani bodo dobili vse bolj zmogljivo avtomobilsko asistenco – radar namreč odlično vidi tudi v megli in ponoči, laser pa nikoli ni zaspan, naveličan in utrujen – in verjamemo, da bo krvni davek na cestah nekoč postal le še boleč spomin.

Ne, verjamete? Samo poglejte bilanco tragedij v motošportu! Tam statistika nekoč in danes najbolj nazorno dokazuje, da trditve inženirjev niso iz trte izvite. V formuli 1 je bil zadnji črn dan tisti prvomajski konec tedna leta 1994, ko se je prezgodaj poslovil dirkač vseh dirkačev Ayrton Senna.

Novi golf je v resnici veliko pametnejši celo od slovitega Knight riderja

Šestdeset naših bralcev je na letališču v Slovenj Gradcu lahko v praksi spoznalo, da pameten avto ni le mit iz nadaljevanke Knight rider, ki smo jo mulčki v zgodnjih osemdesetih tako zvedavo gledali. Še več. Kitt, ki ga je upodobil črni pontiac trans am, je sicer na nosu imel lasersko lučko, a v primerjavi z upom ali pa novim golfom zgolj nastopač, ki so mu umetno inteligenco vdahnile kamere, ne inženirji. Upov laser in golfov radar sta Kittovo televizijsko vizijo postavila v realne okvire avtomobilske sedanjosti tisti trenutek, ko so nujne zavorne čeljusti po komunikacijskem kanalu dobile elektronski ukaz za stisk zavornih kolutov, in to ne da bi se voznikova noga sploh dotaknila zavornega pedala. No, danes v resnici Kitta premagajo tudi focus, pa astra in drugi predstavniki bolj ljudskega avtomobilskega razreda, ki znajo brati prometne znake, svetiti v zavoj, prilagajati svetlobni snop, poslušati in izpolnjevati voznikove glasovne ukaze, prepoznati gospodarjevo utrujenost in svetovati kavo …

Asistenčni sistemi: inženirska preslikava in integracija naravnih čutil v avtomobil

Dejstvo je, da avtomobile načrtujejo ljudje, inženirji, ki se zavedajo kočljivosti in ranljivosti položaja, ki ga za volan prinese človeški faktor. Utrujenost, stres, nezbranost pa tudi različno podkovani vozniški profili so hiba človeškega voznika.

Vsi asistenčni varnostno-vozni sistemi torej želijo odpravljati morebitne pomanjkljivosti naših odzivov za volanom. Inženirji pa te sisteme v avtomobile integrirajo kot nekakšne veliko bolj sofisticirane kopije biomehanske senzorike oziroma elektronske različice čutil človeškega telesa. Stabilnostna elektronika tako pri svojem delovanju kopira naš otip in center za ravnotežje, radarski tempomat in kamere pa prinašajo v avtomobilske možgane kopijo našega vida.

Digitalna slika in odboji žarkov ter valov ustvarjajo avtomobilski vid

Digitalna slika in odboji laserskih žarkov ter radarskih in ultrazvočnih valov v avtomobilskih možganih definirajo meje voznega pasu, širino parkirnega prostora in izrišejo tako gibajoče kot pri nižjih hitrostih tudi nepremične ovire na cesti, po kateri se vozilo pelje.

Sistemi se sicer od proizvajalca do proizvajalca nekoliko ločijo tako po natančnosti, zmogljivosti kot tudi ceni in načinu komunikacije z voznikom, a temelj je pri vseh precej podoben in po večini temelji na senzoričnih podatkih radarja, ultrazvoka, laserja in sliki digitalnih kamer.