Slovenci izdelujejo steze, ki osrečujejo ljudi in lastnikom prinašajo milijone

V milijonskih mestih je karting lahko tudi milijonski posel

Rekreativni karting je v svetu postal velik posel, ki je marsikje že nepogrešljivi del turistične ponudbe. Majhni in za uporabo precej preprosti gokarti ponujajo navadnim smrtnikom za nekaj evrov in v varnem okolju občutek dirkaških užitkov. Po svetu rastejo vse bolj izpopolnjena središča za rekreativni karting, ki jih postavljajo tako zunaj kot v zaprtih halah. Samo podatek, da eno izmed tovrstnih središč v ameriškem Phoenixu ustvari letno za šest milijonov ameriških dolarjev prihodkov, kaže nazorno sliko razsežnosti in potenciala podobnih projektov.

Med gospodarsko krizo prodrli v svet in postavili približno 20 modernih stez

Zato je še toliko bolj nenavadno, da se je uspelo v svetu uveljaviti slovenskemu podjetju Ensol. Vodilo "Made in Slovenia" v svetu profesionalnega in rekreativnega dirkanja ne pomeni veliko in zagotovo samo po sebi ne odpira vrat do novih poslov. To nam je priznal tudi Jernej Čopi, direktor podjetja, ki je v zadnjih letih prepotoval skoraj ves svet in se do zdaj dogovoril za gradnjo približno 20 središč. Za pogodbo se je z marsikaterim vlagateljem dogovoril takoj.

Danes središča z neposrednim slovenskim znanjem stojijo tako v ZDA, Avstraliji, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v avtomobilsko najbolj razvitih evropskih državah. Prve komponente so Koprčani dostavili leta 2008 in torej svoj posel na noge postavili prav med gospodarsko krizo.

Uspeh zaradi celovitosti ponudbe, ki vključuje tako projektno zasnovo kot nadzor postavitve

"Že prej smo se ukvarjali z obdelavo plastike, nato pa smo na trgu opazili potrebo po celoviti ponudbi rešitev za projekte prog za rekreativni karting. Ne gre samo za posamezne elemente, temveč ponujanje celovite rešitve na ključ. Vlagateljem namreč tudi svetujemo pri arhitekturni zasnovi, pripravimo vso inženirsko-tehnično podporo, prevzamemo izdelavo in nadziramo postavitev," pravi Čopi.

Do danes so po svetu postavili že okrog 20 središč za rekreativni karting. V Evropi so njihove proge v Milanu, Vicenzi, imajo jih tudi v švedskem Stockholmu, v Rzeszowu na Poljskem, v Miškolcu na Madžarskem, v Timisoari v Romuniji, v Bernu v Švici, v Santa Cruzu na Tenerifih, gradili so tudi že v libanonski prestolnici Bejrut in Mazaganu v Maroku. Progo s pridihom Slovenije najdemo tudi v Sydneyju in na prizoriščih v ZDA, to so Phoenix, Yuba City, Denver in Florence.

Stezo so opremili tudi v mestu kralja Abdulaha ob Rdečem morju v Savdski Arabiji, ki velja za eno od največjih umetnih svetovnih metropol. Svojo stezo imajo tudi v Zagrebu, opremili so tudi kartodrom ob koprski obvoznici, ki pa ni odprt.

Ko se vse vrti okrog "barriere" …

Temeljni element postavitve proge je plastična varovalna ograja ali "barriera", kakor jo v žargonu poimenujeta Čopi in tehnični vodja Erik Paliska. Čeprav je na prvi pogled videti le kot preprost del plastike, se v njeni konstrukciji skrivajo številne razvojne rešitve. Deli ograj imajo v sicer votli notranjosti namreč vgrajene absorpcijske elemente, ki vsrkajo energijo ob trčenju gokarta z ograjo. V vsakem delu zaščitne ograje je od 30 do 50 kilogramov peska, poskrbeti je treba tudi za ustrezna in za montažo preprosta sidrišča in podobno. Posamezna "barriera" je sicer lahko dolga 30 centimetrov do sedem metrov.

Proizvajalci morajo pri ograjah ujeti pravi kompromis med njeno širino in trdnostjo. Bolj trdna kot je, ožja je lahko ograja in zato v hali zavzame manj prostora. S tem je lahko proga širša, užitki za stranke pa temu primerno večji. Na drugi strani trdnost zagotavlja daljšo življenjsko dobo.

Varnostna ograja pa je kajpak le temeljni gradbeni element, ki riše tekmovalno progo. Ves kompleks je mogoče nadgraditi še z dolgim seznamom dopolnilnih elementov. Na njem so posebni nadzorni stolpiči za vodjo proge, signalizacijski sistemi, opozorilne table za namestitev na ograje, oglasni panoji, zmagovalne stopničke, različni odri, držala za čelade in podobno.

Video - produkti italijanskega CRG na "slovenski" karting progi v Vicenzi

Američani želijo poslovno učinkovitost prog, Bližnji vzhod daje prednost spektakularnosti objektov

"Možnosti za nadgradnjo prog je veliko. Našim naročnikom tako svetujemo, da sprva izdelajo bolj osnovne različice, ki pa jih lahko nato stalno nadgrajujejo. Tako so tudi njihove stranke bolj zadovoljne, saj se v središčih vedno dogaja kaj novega," pravi Čopi, ki bo konec leta v Ensolu vodil ekipo desetih zaposlenih. Do konca poletja bodo posamezne komponente dobavili v Alžirijo, ZDA in Savdsko Arabijo.

Medtem ko so v Evropi proge že na več ravneh, a še vedno precej klasične, imajo naročniki v ZDA in v arabskem svetu precej bolj skrajne načrte. Oboji si želijo atraktivnosti in spektakularnosti, a Američani stremijo predvsem k poslovni učinkovitosti, Bližnji vzhod pa vendarle daje prednost spektakularnosti objekta.

"Racing emotions for everybody"

Vsem tovrstnim središčem za karting je skupno, da morajo za uspešnost postati organizirana kot prava podjetja. Ni več dovolj imeti le mehanika, ki bi mimoidočim posojal gokarte. Potrebna sta razgibanost steze in občutek, da kot navadni smrtniki lahko vozimo po skoraj pravem dirkališču. Torej na stezi z lično pobarvano podlago, urejenimi robniki in ograjami, semaforji, "direktorjem dirke", napotki za boljšo vožnjo in podobno. Kot pravi Čopi, je glavno vodilo njegovega podjetja "Racing emotions for everybody" (dirkaški užitki za vse) in prav kompromis med tehnično dovršenostjo, dobrim prostorskim izkoristkom in ponujanjem adrenalinskih občutkov se zdi pravi recept za globalni uspeh slovenske družbe.