Klima naj vam bo v korist in ne v škodo

Zakaj se vozilo tako pregreje?

Ko le dočakamo dneve, ki nam dajo vedeti, da je končno poletje tu, nas vožnja v pregretih vozilih dodobra prekuha. Če pa obrnemo čudežni gumbek, si življenje lahko precej olajšamo …

Sončna energija je kratkovalovna in ta lahko skozi transparentne materiale (steklo) vstopi v notranjost avtomobila. Pronica v materiale, ki to energijo absorbirajo in jo začnejo oddajati v prostor v obliki dolgih valov, dolgi valovi pa ne morejo več pronicati čez steklo iz prostora. Tako vročina ostaja ujeta v zaprtem avtomobilu in ustvari se učinek tople grede.

Ročna ali avtomatska?

Da le je, bi lahko sklenili. Vendar med njima vseeno je razlika v prid samodejni. Za uporabnika je klimatska naprava dokaj preprosta mehanska naprava. Ročnim nastavimo moč hlajenja in moč ventilatorja. Vendar ko boste nekaj časa vozili čez senčnat gozd, boste opazili, da bo temperatura padla in spet boste ponastavljali nastavitve, da boste v kabini uživali ob optimalni temperaturi.

Samodejna nas že razvaja z nastavitvijo auto, pri kateri elektronika ob pomoči različnih tipal in servomotorjev smer pretoka zraka in hitrost ventilatorja samodejno prilagaja nastavljeni temperaturi in zunanjim vremenskim razmeram ter temperaturo v kabini ohranja pri nastavljeni.

Tudi barva laka prispeva svoje

V raziskavi, ki jo je opravila avstrijska avtomobilska, motociklistična in kolesarska zveza ARBÖ, so preverjali vpliv barve avtomobilskega laka na temperaturo v notranjosti vozila.

Ugotovili so, da se je pri zunanji temperaturi 30 stopinj Celzija v 45 minutah notranjost temnomodrega avtomobila segrela na 83 stopinj, rdečega na 74, belega pa na 69 stopinj Celzija. Razlika je, vendar da bi se samo zato odpovedali najljubši barvi …

V vsakem primeru je vročina v notranjosti neznosna in avtomobil je treba prezračiti in ohladiti. Tudi sami smo se prepričali na delavnici Družina na potovanju (spodaj si oglejte video), ko se je po eni uri pri zunanji temperaturi 28 stopinj živo srebro termometra povzpelo na 42 stopinj Celzija, čez nekaj ur pa je že dosegla zgornjo mejo termometra, ki pokaže 50!

Bilo je še več, vendar termometer ni bil ustrezen za merjenje še višjih temperatur. Če je temperatura zunanjega zraka 35 stopinj Celzija, se ta lahko v stoječem avtomobilu dvigne tudi do 70!

Razkošje ohlajanja pa tudi nekaj stane …

Pri ADAC-u so opravili meritve, koliko več goriva porabimo zaradi uporabe klimatske naprave. Mišljena je poraba energije klimatske naprave, ki jo pridobiva iz motorja, ta pa iz goriva.

Najbolj potraten je začetek ohlajevanja pregretega avtomobila. Če predpostavimo, da ima notranjost le 31 stopinj Celzija, želimo pa 22 stopinj v notranjosti, bo naprava porabila od 2,47 do 4,15 litra goriva na 100 kilometrov.

Tako povečano porabo goriva so pri ADAC-u izmerili v treh minutah. Ko je zrak že ohlajen, je treba želeno temperaturo le vzdrževati, kar pomeni manj porabljenega goriva: od 0,09 do 0,66 litra večjo porabo goriva pri vožnji zunaj mesta.

Na dolgih in umirjenih vožnjah poraba torej ni posebej večja, večje razlike nastanejo pri ekstremnih zunanjih temperaturah, pri zelo nizkih v kabini, pri vožnji v zastojih in tehnično starejših klimatskih napravah, saj kompresor deluje s polno močjo.

Da se nam ne bo izneverila, ko jo bomo najbolj potrebovali …

… jo vzdržujmo. Redni servisi naj bi bili na 30.000 kilometrov. Takrat mehanik zamenja filter kabinskega zraka in očisti (dezinficira) pretočne kanale. Če filtra ne zamenjamo, se zaradi vlage in spremembe temperature v prezračevalnih kanalih začnejo tvoriti glivice, ki oddajajo značilen vonj (podoben vonju nogavic klenega hribolazca).

K rednemu vzdrževanju spadajo še vakuumiranje hladilnega sistema in zamenjava olja v kompresorju hladilne tekočine. Če v kompresorju klimatske naprave ni olja, lahko to povzroči puščanje hladilne tekočine in zatem še mehansko poškodbo.

Skrb za napravo pa je nujna tudi, kadar zrak in vlaga vdreta v napravo zaradi poškodbe karoserije v prometni nesreči, korozije hladilnikov, izparilnikov ali njihovih aluminijastih cevi. Sistem se takrat popolnoma izprazni, saj vlaga in prah v hladilni tekočini povzročita tvorbo kristalov, ki na sistem delujejo abrazivno in ga lahko tudi mehansko poškodujeta.

Če mehanik ali vi sumita, da hladilni plin uhaja, mehanik v hladilni sistem spusti posebno barvilo, ki ga na mestu puščanja zaznajo z ultravijolično svetilko, v vseh servisnih delavnicah pa klimatske naprave tudi dopolnijo s hladilnim plinom.

Pazite na zdravje!

V razbeljenem avtomobilu lahko pride do pregretja. Znaki so omotičnost, pospešen utrip srca, dezorientiranost, rdečica, kratko dihanje, znižanje krvnega tlaka, dehidracija … Pijte, ohlajajte se v senci, oblecite lahka oblačila iz naravnih materialov svetlejših barv.

Pri podhladitvi pogosto boli del telesa, v katerega piha, lahko si prehladimo sinuse, oči, ušesa, boli nas grlo, glava … Ogrnimo se, če ne moremo nikakor preusmeriti zračnega toka, če nam piha v noge, pa je vredno razmisliti, ali ne bi raje odprte obutve zamenjali za nogavičke in športno obutev.

Najpomembnejše pa je, da nikoli ne puščate otrok samih v razgretem avtomobilu, četudi samo za nekaj minut! Te se takoj lahko razvlečejo na 10 ali še več, to pa je že dovolj, da pride do tragedije. Enako velja, kadar vozimo živali. Če vidimo v tujem avtomobilu tak prizor, pokličimo pomoč (najbolje kar policijo).