Sobota, 8. 8. 2020, 4.00
4 leta, 4 mesece
Obeta se še en prometno intenziven poletni konec tedna
Manjši mejni prehodi s Hrvaško, kjer najbrž niti ob največji prometni konici ne boste čakali več ur
Na enem mestu smo zbrali mejne prehode s Hrvaško, kjer se v najbolj zasedenih terminih, ko se na številnih večjih prehodih (tudi zaradi daljših postopkov med epidemijo) na prehod meje čaka tudi po več ur, lahko izognete gneči.
Najkrajša pot ni vedno najhitrejša
Najbolj obremenjeni cestni mejni prehodi med Slovenijo in Hrvaško so predvidoma istrski prehodi Dragonja/Kaštel, Sečovlje/Plovanija in Sočerga/Požane, mejni prehod Jelšane/Rupa nad Opatijo ter predvsem tranzitna prehoda Obrežje/Bregana na avtocesti med Ljubljano in Zagrebom in Gruškovje/Macelj na poti med Mariborom in Zagrebom.
Prazno polje pomeni, da ni zastojev.
Poznate koga, ki v naslednjih dneh potuje na Hrvaško?
Če je na katerem od teh mejnih prehodov treba čakati več kot pol ure, velja premisliti tudi o alternativnih, manjših prehodih. Večinoma gre za nekoliko počasnejše ceste, a bi časovni prihranek na meji lahko hitro odtehtal nekaj več minut vožnje po regionalni cesti.
Ob tem je treba upoštevati, da ima večina manjših mejnih prehodov s Hrvaško omejen delovni čas (od prehoda do prehoda se ta razlikuje) in da je na njih velikokrat le po en policist vsake od držav, kar pomeni, da že ob manjšem številu avtomobilov in potnikov lahko pride do čakalnih vrst. Večji prehodi imajo po navadi več prometa, a tudi možnost odpiranja več pasov, ko je promet zelo povečan, a ko so na njih veliki zastoji, so skoraj brez izjeme manjši prehodi hitrejša izbira..
Na spodnjem seznamu so tako mednarodni kot tudi obmejni prehodi - vsi so odprti za državljane Slovenije in Hrvaške kot tudi za državljane ostalih držav, ki imajo pravico prostega gibanja po pravu Evropske unije (2. odstavek 2. člena Uredbe o določitvi mejnih prehodov, Ur. l. 18/2015) - to so države članice Evropske unije in še države schengenskega prostora, četudi niso članice Evropske unije. Državljani tretjih držav (Bosna in Hercegovina, Srbija, Severna Makedonija, Ukrajina, Moldavija, Rusija ...) morajo mejo med Slovenijo in Hrvaško prestopiti na enem od mednarodnih mejnih prehodov.
------------------------
Podgorje/Jelovice
Mejni prehod Podgorje/Jelovice: alternativa za hrvaško Istro in zahodno obalo Kvarnerja (Opatija, Mošćenička Draga …). Toda pozor: med 1. junijem in 31. avgustom je ta mejni prehod zaprt med polnočjo in šesto uro zjutraj, v drugih letnih časih pa tudi med 22. in 24. uro!
Kontaktni podatki mednarodnega mejnega prehoda Podgorje
------------------------
Brezovica pri Gradinu/Lucija
Še en manjši istrski mejni prehod je Brezovica pri Gradinu/Lucija. Obratuje vsak dan med 6. in 22. uro in povezuje redko poseljene dele slovenske in hrvaške Istre. Za ta mejni prehod se boste odločili predvsem, če ste namenjeni v hrvaški Motovun ali od tam nazaj v Slovenijo. Če je vaš cilj nekje na obali hrvaške Istre, morate vedeti, da po tej poti ne pridete v bližino hrvaških avtocest, a ko se na Dragonji ali Sočergi čaka po več ur na prestop meje, postane ta, sicer počasnejša cesta, zelo vabljiva hitra alternativa.
Kontaktni podatki obmejnega mejnega prehoda Brezovica pri Gradinu
------------------------
Babno Polje/Prezid
Mejni prehod Babno Polje/Prezid: alternativa za severnojadranske otoke, lepa, a časovno precej daljša pot skozi osvežujoči Gorski kotar.
Kontaktni podatki mednarodnega mejnega prehoda Babno Polje
------------------------
Petrina/Brod na Kupi
Mejni prehod Petrina/Brod na Kupi je marsikdaj najboljša izbira za pot do severnojadranskih otokov. Po prehodu meje in vzponu do Delnic je do hrvaške avtoceste proti Reki ali Zagrebu in Splitu le še nekaj ovinkov.
Kontaktni podatki mednarodnega mejnega prehoda Petrina
------------------------
Vinica/Pribanjci
Mejni prehod Vinica/Pribanjci: ko se po nič kaj hitri slovenski cesti le prebijete do Vinice, je hrvaška avtocesta proti severnemu, srednjemu in južnemu Jadranu le še pet kilometrov stran. Bosiljevo je kraj, kjer se avtocesta od Zagreba odcepi bodisi proti Splitu in naprej do južne Dalmacije bodisi proti Reki in Istri.
Kontaktni podatki mednarodnega mejnega prehoda Vinica
------------------------
Slovenska vas/Bregana naselje
Mejni prehod Slovenska vas/Bregana naselje je najboljša izbira, ko so na le streljaj oddaljenem mejnem prehodu Obrežje/Bregana zastoji (velikokrat tudi, če niso). Pa še bonus: ko mejo prečkate v Slovenski vasi, kjer tovorni promet načeloma ni dovoljen, se boste obenem izognili tudi morebitnemu zastoju in nedvomnemu strošku tamkajšnje hrvaške čelne cestninske postaje. Od letošnjega 1. aprila znaša tamkajšnja cestnina za avtomobile sedem kun (okrog 95 evrskih centov), v visoki sezoni pa še eno kuno (slabih 15 evrskih centov) več.
To so cene za sprotna plačila, imetniki predplačniških tablic ENC pa imajo poleg hitrejšega prehoda cestninskih postaj tudi 21,74-odstotni popust, kar žal ne velja na istrski avtocesti, v predoru Učka ter na avtocesti med Zagrebom in mejnim prehodom Macelj/Gruškovje. Teh odsekov ne upravljata hrvaška avtocestna upravljavca HAC (Hrvatske autoceste) in ARZ (Autocesta Rijeka-Zagreb), temveč tuja koncesionarja.
Kontaktni podatki mednarodnega mejnega prehoda Slovenska vas
------------------------
Rigonce/Harmica
Za mejni prehod Rigonce/Harmica, ki je prav tako lahko izhod v sili, če so na Obrežju zastoji, je slovensko avtocesto iz Ljubljane in Novega mesta proti Hrvaški treba zapustiti že v Čatežu, od Harmice pa je najbližji uvoz na hrvaško avtocesto (šele) v Zaprešiću. Mejni prehod Slovenska vas/Bregana naselje je praviloma boljša izbira.
Kontaktni podatki mednarodnega mejnega prehoda Rigonce
------------------------
Zgornji Leskovec/Cvetlin
Mejni prehod Zgornji Leskovec/Cvetlin: če je zastoj na Gruškovju, ki prenaša ogromno tranzita s phyrnske avtoceste, si privoščite obvoz čez haloške gričke, ki so gotovo privlačnejši od čakanja v vrsti, pa še pri slikovitem in zgodovinskem gradu Trakošćan na hrvaški strani se lahko ustavite.
Kontaktni podatki obmejnega mejnega prehoda Zgornji Leskovec
------------------------
Od začetka epidemije zbira Hrvaška na svojih mejnih prehodih, tako kot še nekatere države, kontaktne podatke vseh tujih državljanov, ki vstopajo v državo. Te podatke uporabljajo v epidemiološke namene oziroma za morebitno obveščanje epidemiologov v primeru zaznane okužbe na nekem kraju.
Če zahtevane kontaktne podatke oddate prek spletnega obrazca, opisanega na spodnji povezavi, boste skrajšali čas ob vstopnem nadzoru tako sebi kot drugim - tudi takrat, ko izberete enega od redkih hrvaških mejnih prehodov, kjer imajo posebne pasove, namenjene tistim, ki so prijavo že opravili. Na manjših mejnih prehodih, kjer večinoma vsi čakajo v eni sami vrsti, pa je časovni prihranek z vnaprej izpolnjenim obrazcem še toliko bolj pomemben.
2