SiolNET. Avtomoto Reportaže
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako poletna neurja vplivajo na varnost letalskega prometa?

1

termometer

Glede na dejstvo, da se vročinski val ne bo umaknil brez boja, saj so meteorologi napovedali močnejša neurja, smo preverili, kaj to pomeni za letalski promet. Neurju s točo se letala ognejo.

Pilot preprosto ne sme poleteti v nevaren nevihtni oblak

Dejstvo je, da je dogajanje v ozračju poleti bistveno bolj burno kot pozimi, zato se na poletnih potovanjih z letalom lahko tudi v zraku znajdemo v nevihti. Nevihtni oblaki povzročajo močnejše turbulence, točo in strele. Pri domačem letalskem prevozniku smo se zato pozanimali, kako velike težave lahko letalu ob vzletu in pristanku povzroči močnejše neurje s točo:

"Da bi se piloti lahko izognili nevihtnim oblakom, so letala opremljena z vremenskimi radarji, ki jim nazorno pokažejo obliko, velikost in položaj oblakov. Obstajajo različne vrste oblakov, skozi katere s pomočjo vremenskega radarja lahko zapeljejo. Ena od stvari, ki jih piloti preprosto ne smejo storiti, je to, da bi zapeljali v nevaren nevihtni oblak. Če je v oblaku toča, ta namreč lahko poškoduje letalo. Piloti imajo ves čas poleta na voljo informacije o trenutnih vremenskih razmerah. Vremenske razmere na letališču, kjer letalo pristaja, pa piloti dobijo od kontrolorja zračnega prometa," so nam pojasnili pristojni na Adrii Airways.

Če bo nad Brnikom divjala huda nevihta, boste pristali v Mariboru, Zagrebu ali Trstu

Za varen pristanek na vsakem letališču veljajo posebni pogoji, ki so povezani z letalom, letališčem in posadko. Letala lahko letijo tudi v razmerah zmanjšane vidljivosti in ob posebnih vremenskih razmerah, vendar so te za vsak tip letala in vsake vremenske razmere natančno določene:

"Določeni so minimalni pogoji, v katerih je dovoljeno vzleteti ali pristati. To velja npr. za jakost vetra, vrsto oblakov na letališču, meglo. Če minimalni pogoji niso izpolnjeni, piloti pri vzletu počakajo, da se vremenske razmere izboljšajo, v fazi pristanka pa v takem primeru odletijo v krog čakanja, kjer letijo, dokler neurje ne mine, oziroma pristanejo na enem od alternativnih letališč, kjer neurja ni. Če letalo ne more pristati na namembnem letališču, lahko pristane na kateremkoli alternativnem letališču, ki ga določimo že pred poletom, saj mora letališče ob pristanku izpolnjevati določene meteorološke in navigacijske zahteve. Alternativna letališča v primeru, ko ne moremo pristati na ljubljanskem letališču, so običajno Zagreb, Trst in Maribor," so nam postopke razložili v Adri in dodali, da za letala, ki so na tleh, a ne v zavetju hangarja, običajna toča ne predstavlja nevarnosti in ne povzroča resnih poškodb.

Kontrola zračnega prometa ob pojavu nevihtnih oblakov v bližini letališča obvesti posadko

Nad varnostjo letalskega prometa seveda skrbno bedi tudi kontrola zračnega prometa. V njihovi pristojnosti oziroma pod nadzorom je dogajanje na vzletni oziroma pristajalni stezi na Letališču Jožeta Pučnika. Njih smo torej povprašali, kakšna intenziteta poletnega neurja lahko sproži protokol za zaprtje letališča in odpoved poletov oziroma pristankov:

"Načeloma se letališča ne zapira s posebno objavo, dejstvo pa je, da zaradi vremenskih razmer na letališču to lahko postane neustrezno za pristajanje ali vzletanje. Pilot se z vremenskimi podatki in napovedmi na namembnem letališču seznani že vnaprej, pred vzletom, poleg tega ga kontrola zračnega prometa v primeru mejnih vrednosti meteoroloških podatkov ali ob pojavu nevihtnih oblakov v bližini letališča obvesti tudi pred priletom v bližino letališča. Težavo pri vzletu ali pristanku predstavlja tudi strižni veter, kar pomeni, da veter hitro spreminja jakost in smer, pojavlja se pogosto v bližini ali pod nevihtnimi oblaki. V primeru izredno močnih padavin obstaja možnost zastajanja vode na stezi, saj zaradi intenzitete padavin ta preprosto ne odteka dovolj hitro. V takem primeru se piloti običajno odločijo, da bodo nekoliko prestavili odlet oziroma počakali na pristanek v razmerah, ko se intenziteta padavin nekoliko zmanjša."

Tako kontrolorji kot tudi letalski prevozniki pa imajo dostop do ažurnih napovedi ter vremenskih podatkov Arsa in preostalih meteoroloških služb po Evropi.

Megla je večja ovira našega letališča kot nevihte

Med vremenskimi vplivi, ki najpogosteje povzročijo zamude in celo odpovedi poletov, je na lestvici, kar zadeva naše zračno okno v svet, najvišje megla. Kontrola zračnega prometa Slovenije je končala posodobitev sistema za instrumentalno pristajanje. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana zdaj deluje najsodobnejši sistem (ILS CAT IIIB) za precizno pristajanje v razmerah slabe vidljivosti. Megla je torej tudi pod Krvavcem teoretično obvladljiva, če je letalo dovolj dobro opremljeno:

"Za 'nedostopnost' našega največjega letališča je pogosteje kriva močna megla, kar sicer teoretično ni tako velika težava, ker je brniško letališče opremljeno s sistemom za precizno pristajanje ILS CAT IIIB, ki omogoča pristanke do 125 metrov in vzlete do 100 metrov, vendar v praksi zrakoplovi pogosto niso opremljeni s tako preciznimi instrumenti, ki bi omogočali izkoristek tega, ali pa posadka nima zadostnih oziroma ustreznih pooblastil za njihovo uporabo."

Močna nevihta lahko prekine aktivnosti na letališki ploščadi

Z letalsko meteorološko službo tesno sodeluje tudi Aerodroma Ljubljana, skrbi za sprejem in odpravo letal ter upravljanje in nadzor letališča. Zato je jasno, da vreme letaliških služb ne more presenetiti, lahko pa jim onemogoči določene aktivnosti in povzroči dodatne varnostne ukrepe: "Odgovorni so opozorjeni na ekstremne vremenske razmere (nevihta, močan veter …) ter po potrebi odreagirajo s prekinjanjem aktivnosti na ploščadi in drugimi ukrepi za zagotavljanje maksimalne varnosti na manevrskih letaliških površinah. Med te lahko štejemo: prenehanje tankanje goriva letalu, zaustavitev krcanja potnikov, odstranjevanje sredstev za oskrbo letal, pritrjevanje manjših letal na ploščadi Centra splošnega letalstva."

Kakšna je požarna varnost na Letališču Jožeta Pučnika?

Zaradi hudega požara na mednarodnem letališču v Nairobiju smo pri pristojnih službah na našem najpomembnejšem letališču preverili, kako je poskrbljeno za požarno varnost:

"Aerodrom Ljubljana posveča izjemno pozornost preventivnim ukrepom s področja varstva pred požarom. Zaposlene redno usposabljamo iz varstva pred požarom in evakuacije. Naša gasilsko-reševalna služba se za primere požara na objektih usposablja teoretično in praktično. Na območju letališča imamo zelo dobro razvejano hidrantno omrežje z rezervoarjem požarne vode. Potniški terminal, predvsem novejši del, je izredno dobro požarno varovan – poleg ročnih gasilnih aparatov, hidrantnega omrežja in sistema javljanja požara imamo tudi napravo za gašenje z vodno meglo. Vzpostavljeno imamo tudi neposredno telefonsko zvezo in radijske postaje z regijskim centrom za obveščanje Kranj. Strokovno se povezujemo z Gasilsko reševalno službo Kranj, v primeru izrednih razmer bi za pomoč poleg omenjene zaprosili tudi okoliške gasilske in reševalne enote."

Če pa bi kljub temu nastale izredne razmere, imajo na letališču predvidenih več mogočih scenarijev. Med drugim tudi preusmerjanje poletov na okoliška letališča. Odločitev, na katera letališča bi prevozniki potem leteli, pa je v rokah letalskih družb.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin