Sobota, 8. 2. 2020, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Prva vožnja: peugeot 508 hybrid, peugeot 3008 hybrid 4 in peugeot e-2008
Prodati vam želijo "elektrificiran" avto: na kaj morate paziti?
Kupiti električni avtomobil, izbrati kompromis s priključnim hibridom ali preprosto ostati pri bencinskem ali dizelskem motorju? Proizvajalci morajo prodati določeno število elektrificiranih pogonov, saj se bodo le v tem primeru izognili kaznim EU. Vsak tak prodani avtomobil olajša doseganje ciljev Pariškega sporazuma tudi za vsako državo članico EU. Kupca pa čakajo višje nakupne cene in drugačna izkušnja vožnje.
Večja ponudba elektrificiranih pogonov je v neposredni povezavi s cilji EU o nižanju izpusta CO2 in izogibanjem visokim kaznim, ki že prihodnje leto pretijo avtomobilskim proizvajalcem s previsokimi izpusti toplogrednih plinov. Ključni pri tem postopku pa bodo kupci, ki jih morajo proizvajalci o nakupu elektrificiranih pogonov še prepričati. Še tako dobro načrtovan prodajni "miks", ki na papirju zagotovi ustrezen povprečni izpust CO2, vstopi v veljavo šele z zares prodanimi avtomobili.
Kaj ima torej povprečni kupec od novih elektrificiranih pogonov, kakšnega izbrati in komu so sploh namenjeni?
Dilema velikoserijskega proizvajalca: komu ponuditi kateri pogon in kako prepričati o nakupu?
Po nekaj odgovorov na ta vprašanja sem odšel v bližino Barcelone, kjer sem lahko sedel za volan novih Peugeotovih priključnih hibridov in tudi polno električnih vozil. Peugeot je kot ena od najbolje prodajanih znamk v Evropi ustrezen primer, v katerem lahko segmentiramo posamezne pogone in zanje iščemo ustrezne kupce.
"Z vidika zniževanja izpusta CO2 je za nas električni avtomobil seveda bolj mamljiv. Toda nočemo ga prodati nekomu, ki mu ne bo ustrezal. Osredotočeni smo na vsakodnevne delovne migrante in tiste, ki imajo doma več avtomobilov. Kdor išče prvi družinski avtomobil, dnevno prevozi okrog 30 kilometrov in se občasno odpravi na daljšo pot, naj izbere priključni hibrid. Kdor se še veliko vozi po avtocesti, s hibridom tudi ne bo imel prednosti. Ta naj ostane pri dizlu," mi je zelo jasno povedal Emmanuel Peuch, ki se pri Peugeotu ukvarja s trendi energetskih pogonov.
To je električni peugeot e-2008. Poganja ga 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur pa v praksi zagotavlja okrog 250 kilometrov dosega (po WLTP sicer 320 kilometrov). Avtomobil je mnogo prostornejši od klasične dveostoosmice.
Ključna prednost priključnih hibridov – tak pogon danes najdemo tako v družinskih karavanih, športnih terencih in tudi premijskih vozilih. Tudi vlečna kljuka tu ni tabu kot pri električnih vozilih. Velikost baterije in s tem doseg pa sta močno omejena.
Podobna, a bistveno drugačna: peugeota 508 hybrid in e-2008
Nato je sledila vožnja. Najprej novi peugeot 508 s priključno hibridnim pogonom in nato še povsem električni peugeot e-2008. Limuzina je hitro pokazala na glavno prednost takega pogona (v primerjavi z elektriko) – najdemo jo lahko v bistveno širšem naboru avtomobilov kot pri povsem električnem pogonu. V praksi ima 508, sodeč po naši testni trasi, okrog 30 kilometrov električnega dosega.
Vožnja na elektriko je tišja, precej bolj mirna in tekoče. Te prednosti je težko ovrednotiti s številkami, kaj šele evri. Hibridni program vožnje zagotavlja najbolj ustrezno kombinacijo bencinskega ali elektromotorja, med vožnjo je mogoče s programom eSave tudi ohraniti določeno raven elektrike za poznejšo vožnjo skozi mesto.
Sto kilometrov s "pluginom" za šest evrov, električni peugeot trikrat cenejši
Po 55 kilometrih vožnje je računalnik avtomobila pokazal, da smo v povprečju na 100 kilometrov porabili 4,1 litra bencina in 9,4 kilovatne ure električne energije. V Sloveniji bi za toliko bencina in elektrike (ob polnjenju doma) plačali okroglih šest evrov na sto prevoženih kilometrov. Konkretno: 5,2 evra za bencin in 0,8 evra za elektriko.
Drugače je pri polno električnem e-2008, ki pri zmogljivosti baterije 50 kilovatnih ur (kWh) resda nima najbolj optimalnega dosega (v praksi do okrog 250 kilometrov). Vsaj v Sloveniji pa so s takim avtomobilom mogoče vsakodnevne vožnje, enako tudi skoki na morje oziroma izlete ob koncih tedna. Ti vendarle niso zares velik logistični izziv. V teoriji bi celovito domače polnjenje baterije stalo 4,5 evra, kar pomeni približno evro in pol na 100 prevoženih kilometrov. V praksi bi bila polnjenja sicer bržkone malenkostno dražja.
Izkupiček testne vožnje peugeota 508 hybrid v Španiji. Poraba 9,4 kWh elektrike in 4,1 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov.
Pri Peugeotu si želijo letos v Sloveniji prodati skupno dvesto električnih e-208 in e-2008. Na drugi strani pričakujejo prodajo okrog 30 priključnih hibridov, od tega največ modela 3008 hybrid4.
Prejšnji teden smo s hyundaiem ioniqom po Sloveniji prevozili tisoč kilometrov in poskušali ponazoriti kar najbolj realen polnilni "miks" povprečnega slovenskega uporabnika električnega avtomobila. Cena elektrike za 100 prevoženih kilometrov je znašala dva evra.
Slovenija je zaradi svoje majhnosti zelo specifična tudi pri vprašanju namembnosti polno električnega in priključno hibridnega avtomobila. Dnevnih 30 električnih kilometrov (po zgoraj navedeni porabi in ceni pogonske energije) pri teh ne prinese bistvenega cenovnega prihranka.
Povprečna cena domačega polnjenja (z vključenimi vsemi stroški, davki, omrežninami …) v povprečju znaša krog devet centov na kilovatno uro. Cena je odvisna od izbire ponudnika električne energije. Baterijo priključnega hibrida lahko ponoči polnimo z močjo sušilca za lase, saj je zmogljivost majhna (v peugeota 508 večje baterije preprosto ne morejo vstaviti) in zato moč polnjenja pri domači uporabi nima bistvene vloge.
Prednosti enega in druga pogona so zelo jasne, kaj pa dobri stari dizel?
Če primerjamo oba avtomobila, so prednosti in slabosti obeh nazorne. Priključni hibridi bodo lažje prišli v širši segment avtomobilov in bodo lažje služili tudi družinskim namenom. Navsezadnje smo v Španiji poleg limuzinskega in karavanskega 508 vozili tudi hibridnega 3008, ki ima lahko dva elektromotorja in s tem štirikolesni pogon.
Pri Peugeotu so za priključne hibride zagotovili polnjenje z močjo 7,2 kilovata. Sredi Ljubljane je mogoče za 1,2 evra v eni uri napolniti skoraj celo baterijo, še bolj enostavno je baterijo polniti doma. Toda na drugi strani je električni doseg osemkrat manjši kot pri električnih peugeotih in zato je kajpak prihranek zaradi elektrike komaj opazen. V resnici več štejeta prijetnost in tišina vožnje, še posebej zjutraj ob odhodu iz domače ulice.
Vse pa je na koncu najbolj odvisno od cenovnega dodatka zaradi priključno hibridnega pogona. Le v redkih evropskih državah (Slovenije nikakor ni med njimi) so priključni hibridi prodajno zares uspešni. Kdor bo nanje racionalno gledal le ob vprašanju stroškov, bo bržkone ostal pri bencinskem ali dizelskem motorju.
Zakaj drugačna taktika kot pri Renaultu s capturjem?
In še zanimiva primerjava med Peugeotom in njihovim francoskim tekmecem Renaultom. Čeprav imajo ti z električnimi pogoni precej več izkušenj, so capturja ponudili le kot priključnega hibrida, ne povsem električnega crossoverja. Ta sicer morda še sledi kot samostojen model. Pri Peugeotu so capturjevemu tekmecu, novi generaciji 2008, namenili povsem električni pogon. Tipanje trga, želja kupcev?
"Menili smo, da je v razredu kompaktnih križancev veliko dnevnih migrantov. Zato je to pravi razred, kjer lahko potisnemo v ospredje polni električni pogon. Tudi iz vidika CO2 je zato bolj smiselno, da v tem prodajno zelo pomembnem razredu damo prednost povsem električnemu pogonu," je razložil Peuch.
21