Ponedeljek, 19. 6. 2023, 22.15
1 leto, 6 mesecev
Prva vožnja: toyota prius PHEV
Drugačna vloga? Še naprej bo izstopal, to je jasno. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,61
Je eden od najvplivnejših avtomobilov zadnjih 30 let in čeprav se njegova vloga in cenovni položaj spreminjata, bo toyota prius na cestah še naprej ostala eden od najbolj posebnih avtomobilov. Vozili smo ga v okolici Hamburga, kjer se je izkazal z moderno obliko, premijskim vtisom in tudi električnim dosegom. V Evropi bo na voljo le kot priključni, ne pa tudi samopolnilni hibrid. Cene bodo temu primerno znašale od približno od 45 do 53 tisoč evrov.
Zdaj je daljši za 2,5 centimetra, za pet centimetrov pa so mu podaljšali medosje. Podaljšal je sprednji, skrajšal pa zadnji previs.
Toyota je pred 25 leti s priusom prve generacije začela množični preboj hibridnih avtomobilov. Prius je danes, potem ko ima na cesti že več kot pet milijonov svojih bratov, oblikovno privlačen kot še nikoli, ima največ električnega dosega do zdaj, a zgolj s priključnim hibridom v Evropi ga Toyota potiska v smer svoje premijske ponudbe. Prav gotovo korak stran od masovnega trga.
Prius pete generacije se izkaže z izjemno dinamično obliko, ki je daleč od nekdanjih futurističnih priusov predhodnih generacij, prav tako tudi s spodobnim električnim dosegom. Ta bo vsaj na podeželju in v mestu znašal med 70 in 80 kilometri.
V Sloveniji cene še niso dokončne, bo pa prius stal od približno 45 tisoč evrov. Najbolje opremljene različice, na primer z vključeno solarno streho, bodo stale okrog 53 tisočakov. Vsaj za zdaj so za slovenski trg prodajne količine zelo omejene. Letos bo na voljo okrog 25 avtomobilov, prihodnje leto okrog 50.
Prius je zdaj kar za pet centimetrov nižji.
Voznikov prostor podoben kot v toyoti bZ4X. To je precejšen odmik od vseh predhodnih priusov.
V Sloveniji bo stal od približno 45 tisoč evrov naprej.
Vloga priusa v avtomobilskem in Toyotinem svetu se spreminja
Po cestah jih vozi že več kot pet milijonov in od leta 1997 je toyota prius postal eden od najbolj posebnih avtomobilov na cestah. Nekoč je preroško napovedoval preboj hibridne tehnologije. Pred 15 leti je bil na trgu še eden od redkih, če ne celo edini hibrid, danes je to najbolj razširjena oblika elektrificiranega avtomobilskega pogona.
S peto generacijo se prius odmika stran od futuristično drugačne karoserijske zasnove. Ta je še vedno posebna, prav zagotovo se prius ne želi na cesti zliti z drugimi avtomobili, toda postal je veliko bolj dinamično, vsaj spredaj celo športno oblikovan. Njegova vloga v avtomobilskem svetu, še posebej pa znotraj Toyote, pa se vendarle spreminja.
V tretji generaciji je Toyota prodala več kot dva milijona priusov, v četrti, oblikovno celo najbolj nenavadni med vsemi, le še 1,4 milijona. Peta generacija priusa ostaja globalni model, ki pa bo v Evropi na voljo izključno kot priključni hibrid. V primerjavi s klasičnimi hibridi to prinaša več električnega dometa, morda še precej nižjo porabo goriva, a tudi občutno višjo ceno. Doplačilo kakih 10 tisočakov pa je lažje upravičiti pri polno električnem avtomobilu kot priključnem hibridu. Pri Toyoti ne skrivajo ambicij, da bi priusa potisnili po avtomobilski lestvici nekoliko višje.
Na merilnike se prek volanskega obroča dobro vidi.
Višina avtomobila je le dober meter in pol.
Kar pet centimetrov je zdaj nižji
Z novo generacijo so se precej občutno spremenile dimenzije avtomobila. Zdaj je daljši za 2,5 centimetra, za pet centimetrov pa so mu podaljšali medosje. Podaljšal je sprednji, skrajšal pa zadnji previs. Prius izstopa kot zelo nizek avtomobil, ki v višino meri le 1,42 metra. V primerjavi s predhodnikom je zdaj nižji za občutnih pet centimetrov. Čeprav je zdaj nekoliko višje od tal kot prej, je položaj sedenja temu primerno nižji.
Veliko zmogljivejši je zdaj tudi hibridni pogon s sistemsko močjo 164 kilovatov (223 "konjev"). Moč dvolitrskega bencinskega motorja je 112 kilovatov (152 "konjev"), moč elektromotorja pa 120 kilovatov (160 "konjev"). Pri priusu četrte generacije je sistemska moč pogona znašala 90 kilovatov (122 "konjev").
Kaj zmore priusov električni del pogona?
Zmogljivost baterije znaša 13,6 kilovatne ure, kar zagotavlja od 70 do 80 kilometrov električnega dosega. Zgolj na elektriko je mogoče peljati do hitrosti 130 kilometrov na uro, le da bi bil v tem primeru električni doseg primerljivo manjši. Hibridni sistem zna tudi samodejno prilagajati vklop bencinskega in električnega motorja, da ob večjih obremenitvah ne porablja električne energije.
Z vklopljenim samodejnim hibridnim pogonom sem prvo testno vožnjo v okolici Hamburga, avtoceste je bilo resnici na ljubo le za vzorec, končal s porabo dobrih treh litrov bencina na sto kilometrov.
Upravljanje z ročico menjalnika, ki jo prav tako poznamo iz toyote bZ4X.
Prostora za noge je zadaj veliko, več omejitev je nad glavami potnikov.
Pri polnilniku za zdaj še zadržani
Slaba stran priusa je prav gotovo vgrajeni polnilnik, ki zmore moč le 3,3 kilovata. To je vsaj po evropskih standardih za leto 2023 premalo. Pri Toyoti to razlagajo z dejstvom, da je prius globalni model in da taka moč na večjih trgih zadostuje. Močnejši polnilnik, ki bi za polovico skrajšal predvsem vsa polnjenja na javnih mestih – obenem bi tam tudi za polovico manj časa tudi zasedel polnilnico – za zdaj ni v načrtu, ni pa povsem izključen ob prihodnjih nadgradnjah (prenovah) avtomobila. Toyota je enako že naredila na primeru polnilnika v električnem bZ4x. Pri polnjenju na domači hišni vtičnici njegova moč ni tako pomembna, saj je prek noči časa tudi pri manjši moči dovolj.
Koncept vozniškega prostora po 25 letih prvič drugačen
Položaj za volanom je moderen in zelo podoben tistemu iz električnega športnega terenca bZ4X. Volanski obroč je manjši od povprečja, voznik na sedempalčne merilnike gleda prek obroča. Morda bo v prihodnje prius dobil tudi "odrezan" volanski obroč in tehnologijo "steer-by-wire", podobno kot električna bZ4x in lexus RZ. Takrat bi koncept vozniškega prostora z majhnim volanom in dvignjenimi merilniki zadel svoje bistvo.
Vse to je kajpak velik odmik od priusove ureditve voznikovega prostora v predhodnih štirih generacijah. Nobena med njimi za volanom ni imela nikakršnih merilnikov, saj so se podatki izpisovali na ozkem ter širokem zaslonu na sredini armaturne plošče.
Z električno toyoto si prius deli tudi večino preostale ureditve vozniškega in sovozniškega prostora. Enaka je ročica za upravljanje menjalnika, znan je tudi že zaslon na dotik na vrhu sredinske konzole, enako gumbi na volanskem obroču.
Prostora za noge je zadaj veliko, nad glavami pa ne
Prostornost vsaj za noge je zadaj zelo zgledna. Tudi sedi se primerno nizko in to kljub temu, da so baterijo zdaj izpod prtljažnika prestavili pod zadnje sedeže. Prostora za noge bo dovolj, večje omejitve so le pri prostoru nad potniki na zadnji klopi.
Kdor bo visok okrog 190 centimetrov, bo imel s sedenjem zadaj že resne težave. To je tudi še en dokaz, kako prius z novo generacijo spreminja svojo vlogo znotraj Toyote. Postaja posebnež, veliko bolj redek, morda celo ekskluziven avtomobil, ne več avtomobil za množice. Tudi vloge taksijev se bo tako zaradi omejenega pogona in drugačne karoserijske oblike, zdaj manj prijazne do potnikov zadaj, postopno znebil. Pri Toyoti pravijo, da imajo dovolj drugih modelov, ki lahko prevzamejo dozdajšnje priusove naloge.
Zgolj s priključnim kablom je prodajni doseg avtomobila precej omejen
Vsaj v Evropi je novi prius postal žrtev kalkulacije izpustov CO2 za posamezne avtomobilske znamke. Ker Toyota povsem električnih avtomobilov skoraj ne prodaja, poskušajo svoj odtis izboljšati s priključnim hibridom.
Priusa s samopolnilnim hibridom, prav po teh pa Toyota najbolj slovi, so zato pustili zunaj Evrope. Priključni hibrid namreč teoretično po standardu WLTP omogoča izjemno nizek izpust CO2. Prius s priključnim kablom bo zato vsaj v Evropi daleč od nekdanjih prodajnih številk. Tak avtomobil ne bo poceni, tudi razpoložljivost vozil bo vsaj v Sloveniji precej majhna.
Kakšna bo prihodnost priusa, enega od najvplivnejših avtomobilov zadnjih 30 let?
Prius prav veliko neposrednih tekmecev nima. Na cesti ostaja posebnež, ki je nekoč zelo pravilno in pred svojim časom napovedal avtomobilsko prihodnost, danes pa se zdi vsaj v Evropi potisnjen ob stran. Glavni tekmeci bodo podobni priključni hibridi, pa seveda tudi povsem električni avtomobili: na primer tesla model 3 in hyundai ioniq 5.
Znotraj Toyote bi lahko njegovo nekdanjo klasično hibridno vlogo nasledili drugi modeli, na primer corolla tako v limuzinski in kot SUV izvedbi. Ne nazadnje je danes 76 odstotkov vseh prodanih toyot v Evropi že elektrificiranih, kar je neposredna zapuščina priusa.
Je svojo misijo v Evropi že opravil, so mu dnevi na tukajšnjih trgih celo šteti? Bilo bi škoda, kajti prius, čeprav so se mu nekoč številni posmehovali, je postal avtomobilska ikona in eden od najvplivnejših avtomobilov zadnjih 30 let.
Ker je zadnje okno zelo majhno, prius nudi tudi digitalno vzvratno ogledalo.
Zelo všečne elektronske kljuke v zadnjih stranskih vratih.
Prtljažnik je zdaj večji, polica pa mehka in ne več trda.
