SiolNET. Avtomoto Prva vožnja
0,02

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Prva vožnja: škoda octavia e-tec, iV, RS iV in g-tec

Ti novi pogoni pri Škodi niso naključje, kaj prinašajo?

0,02

termometer

Škoda octavia RS iV
Octavia RS je dobila še tretjo različico, in sicer priključno-hibridno nadgradnjo pogonskega sklopa. Foto: Gašper Pirman

Pred dnevi je preteklo pet let od izbruha afere dieselgate, ki je močno spremenila avtomobilsko industrijo in predvsem skupino Volkswagen. Del nje je seveda tudi Škoda, na predstavitvi novih alternativnih pogonov pa so se tudi predstavniki znamke spomnili na eno težjih kriz v zgodovini znamke. Rezultat je še večji poudarek na alternativnih pogonih, pri octavii so zdaj na voljo kar trije – blagi hibrid, priključni hibrid in pogon za stisnjen zemeljski plin.

Pri Škodi so že pred leti začeli razvijati motorje, ki delujejo s pomočjo stisnjenega zemeljskega plina oziroma metana. Njihov hitrejši prihod in večjo priljubljenost pa je zmotil ravno izbruh afere dieselgate. Ne le Čehi, vsi znotraj skupine so kar naenkrat spremenili svoje načrte in v ospredje pričeli potiskati elektrifikacijo. Bencinski in dizelski opciji so se tako letos pridružile kar tri alternative. Vsaka ima svoje prednosti in je namenjena drugačnemu krogu kupcev, posledično pa octavia postaja eden najbolj raznolikih in vsestranskih avtomobilov v Evropi.

Volkswagen golf 8 Avtomoto Novi golf: tako napreden, da brez navodil za uporabo ne gre

Pri octavii so poleg standardnih bencinskih in dizelskih motorjev zdaj na voljo tudi tri alternative – blagi hibrid, priključni hibrid in motor na stisnjen zemeljski plin. Pri octavii so poleg standardnih bencinskih in dizelskih motorjev zdaj na voljo tudi tri alternative – blagi hibrid, priključni hibrid in motor na stisnjen zemeljski plin. Foto: Gregor Pavšič Srce znamke in eden najbolje prodajanih avtomobilov v Evropi

Octavia ni le srce same Škode, svoj vpliv ima tudi v Sloveniji. Gre za enega najbolje prodajanih avtomobilov pri nas, ki je z družinsko uporabnostjo in dobrim cenovnim razmerjem hitro našel številne simpatije. Nič kaj drugače ni drugje, gre za najbolje prodajani model v sedmih evropskih državah. V 24 letih so prodali več kot sedem milijonov avtomobilov, posledično je octavia ''kriva'' za več kot polovičen letni zaslužek Škode.

Pritisk pred prihodom nove generacije octavie je bil zato velik, še posebej pa je stvari zapletel izbruh afere dieselgate. Praktično vse znamke znotraj skupine Volkswagen so se morale prilagoditi, alternativni pogoni, še posebej elektrificirani, pa so dobili občuten razvojni potisk naprej.

Hitrost v električnem načinu je omejena na 140 kilometrov na uro. Električni doseg se seveda pri avtocestnih hitrostih hitro zmanjša, v običajnih voznih razmerah pa je možno na elektriko prevoziti okoli petdeset kilometrov. Hitrost v električnem načinu je omejena na 140 kilometrov na uro. Električni doseg se seveda pri avtocestnih hitrostih hitro zmanjša, v običajnih voznih razmerah pa je možno na elektriko prevoziti okoli petdeset kilometrov. Foto: Gašper Pirman Blagi hibrid za 0,4 litra manjšo porabo

Najnovejši pogon blagega hibrida smo sicer že preizkusili pri novi generaciji golfa (povezava do testa zgoraj), v praksi pa se sistema med seboj ne razlikujeta. Pri močnejši različici 1,5-litrski turbobencinski štirivaljnik z 110 kilovati deluje izključno s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG. Sistem deluje skupaj z jermensko gnanim integriranim zaganjačem in generatorjem, ki rekuperira energijo med zaviranjem ter jo hrani v 48-voltno litij-ionsko baterijo z zmogljivostjo 0,6 kilovatne ure. Hkrati zaganjač/alternator pomaga bencinskemu motorju z močjo 12 kilovatov in 50 njutonmetrov navora. Do tri tisoč vrtljajev s tem pomaga doseči hitrost 20 kilometrov na uro in pomaga ohranjati hitrost tri sekunde do 80 kilometrov na uro.

Baterija vzame breme motorju in pomaga poganjati sisteme, kot so servoojačevalnik, klimatska naprava ali večopravilna enota, ter s tem omogoča bistveno daljše prevožene razdalje v jadranju. Hkrati je sistem ugašanja in prižiganja avtomobila nezaznaven, bencinski motor pa se pred ustavitvijo bistveno hitreje ugasne.

Žal nismo sedli za volan druge opcije, pri octavii je namreč na voljo sistem blagega hibrida tudi z litrskim bencinskim trivaljnikom z 81 kilovati. Gre za enak princip delovanja, le osnovni motor je izgubil valj in je seveda tudi šibkejši. Pri obeh različicah je prihranek v primerjavi z običajnim motorjem malenkost manj kot pol litra na sto prevoženih kilometrov. Prihranek pri gorivu gre tudi na račun nekoliko prenovljenega litrskega trivaljnika. Ta ima vgrajeno aluminijasto glavno gred, variabilno turbino in optimalno uravnotežene ojnice, zato motor ne potrebuje gredi za uravnoteženje.

V 6-stopenjskem samodejnem menjalniku (pri različicah iV) DQ 400e je vgrajen tudi elektromotor. V 6-stopenjskem samodejnem menjalniku (pri različicah iV) DQ 400e je vgrajen tudi elektromotor. Foto: Gašper Pirman

Priključni hibrid tudi za športno RS

Čeprav pri uvozniku še ne vedo, kdaj bo k nam zapeljala elektrificirana športnica, si zasluži nekaj besed. Ob bencinski in dizelski bo Tako RS iV kot tudi običajni priključni hibrid iV ima vgrajeno litij-ionsko baterijo z zmogljivostjo 13 kilovatnih ur. Tako RS iV kot tudi običajni priključni hibrid iV ima vgrajeno litij-ionsko baterijo z zmogljivostjo 13 kilovatnih ur. Foto: Škoda octavia RS iV, kot je njeno uradno poimenovanje, kupce iskala predvsem pri tistih voznikih, ki si želijo športnega karakterja, a bi vseeno radi svoje dnevne potrebe opravili v tišini in praktično zastonj.

Pri Škodi so želeli združiti dva svetova – vsakodnevno uporabnost in športnost. Po sto prevoženih kilometrih v okolici Dunaja lahko prikimamo vsakodnevni uporabnosti, se pa hibridni RS po športnosti ne more približati običajni različici. Vsekakor moramo pohvaliti njen značaj, v tišini smo prevozili skoraj petdeset električnih kilometrov, potem pa z (motečim) umetno ustvarjenim zvokom preizkusili še njene zmogljivosti v zavojih. Čuti se, da ima nekaj kilogramov več in je pogon speljan na sprednji kolesni par. Po koncu vožnje sva se s Gregom Pucljem, novinarjem Dela, strinjala, da gre za odličen potovalni avtomobil, ki pa je izgubil na svoji ostrini. Tudi s 180 kilovati seveda ne sili v močnejše tekmece, a doseže zglednih 225 kilometrov na uro in do stotice pospeši v 7,3 sekunde.

Hvalimo tudi počutje za volanom, položaj je odličen, merilniki preprosti in pregledni. Tudi alkantara na armaturni plošči, športni trikraki volan in rdeči kontrastni šivi lepo poudarijo športni značaj.

Škoda octavia Avtomoto V Slovenijo nova škoda octavia, to je njen prvi adut #foto

Hibridne opcije pri nas do konca leta

Delovanje motorja pri blagem hibridu je naravnost fantastično – praktično neslišno, zaradi jermenskega zagonskega alternatorja, ki ga prinaša 48-voltna električna napeljava, pa je zagon avtomobila hipen in povprečna poraba pod šestimi litri. Delovanje motorja pri blagem hibridu je naravnost fantastično – praktično neslišno, zaradi jermenskega zagonskega alternatorja, ki ga prinaša 48-voltna električna napeljava, pa je zagon avtomobila hipen in povprečna poraba pod šestimi litri. Foto: Gašper Pirman Tako oba blaga hibrida kot priključni hibrid (ne RS iV) bodo na naše ceste zapeljali do konca leta. Nad različico na stisnjen zemeljski plin (o tem pogonu več v drugem članku, ki bo objavljen v prihodnjih dneh) je za zdaj še velik vprašaj, kdaj oziroma ali sploh bo na voljo pri nas.

V resnici med običajnim priključnim hibridom in športnim RS iV ni večjih razlik. Pri obeh je vgrajena enaka baterija s 96 celicami in zmogljivostjo 13 kilovatnih ur ter 1,4-litrski turbobencinski štirivaljni motor. Tukaj se sistemska moč ustavi pri 150 kilovatih (10 kW manj kot pri passatu GTE), zato je najvišja hitrost pet kilometrov na uro manjša in potrebuje do stotice 0,4 desetinke več.

Po merilnem ciklu WLTP je mogoče v električnem načinu voziti 60 kilometrov, a je praksa pokazala, da se bo številka električnih kilometrov gibala okoli številke petdeset. V prvi vrsti gre za udoben avtomobil, ki ponuja most med običajno octavio in povsem električnim vozilom. Slovenski voznik na dan v povprečju prevozi 40 kilometrov, zato lahko večina voznikov svoje dnevne potrebe pokrije izključno z vožnjo na elektriko.

Voznik, ki bo baterijo polnil doma prek stenske vtičnice (moč 2,3 kW), bo baterijo do 80 odstotkov napolnil v malce manj kot štirih urah. Na wallboxu oziroma javni polnilnici se bo baterija polnila z močjo 3,6 kilovata, zato bo do 80 odstotkov polna v dveh urah in pol.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin