V soboto zjutraj je v Ljubljani zaradi vožnje v napačno smer na avtocesti umrla 73-letnica, danes pa je v napačno smer voznik vozil na dolenjski avtocesti. Letos so policijo obvestili že o 102 primerih vožnje v nasprotno smer, lani je bilo teh primerov 138. Le deset odstotkov voznikov so policisti ujeli.
Darsovi centri za nadzor in vodenje prometa vsak primer vožnje v napačno smer takoj javijo radijskim postajam in na lokacijo takoj napotijo policijo. Kazen za takšno vožnjo je najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, torej odvzem vozniškega dovoljenja.
V letošnjem letu so policijo obvestili o 102 primerih vožnje v napačno smer, a od tega so odkrili le 10 kršiteljev.
Policija kaznuje le deset odstotkov kršiteljev.
Podatki o tem, koliko je voženj v nasprotno smer, so na razpolago od leta 2016. V letu 2016 so policijo o takem početju obvestili v 114 primerih, ukrepala je zoper devet kršiteljev, v letu 2017 pa v 138 primerih, ukrepala pa je zoper 14 kršiteljev, je sporočila Vesna Drole, vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije.
V letu 2017 je voznik na avtocesto v napačno smer zapeljal v povprečju vsaka 2,6 dneva. Od vseh primerov pa jih policija kaznuje le 10 odstotkov.
Da policija ne kaznuje več kršiteljev, navajajo predvsem tri razloge. Kot pravijo, pogosto prejmejo netočno informacijo o vožnji v napačno smer in ni natančne lokacije, drugi razlog je ta, da kršitelji medtem že zapustijo avtocesto ali pa se obrnejo in vozijo v pravilni smeri naprej.
Tudi na Darsu pravijo, da se stanje lahko hitro spremeni, zato policija voznika ne odkrije.
"Voznik lahko zapelje in vozi v napačno smer, nato pa obrne in gre potem v pravo smer, v takem primeru pa ga je zelo težko dobiti. Ali pa tak voznik zapusti avtocesto pred prihodom policistov. Kjer ni kamer ali drugih dokazov, primera ne potrdijo. Na le približno sedmini od skupno nekaj manj kot 620 kilometrih obstoječega avtocestnega omrežja pa sistem tako vožnjo zazna samodejno," so povedali na Darsu.
Mesta, kjer se lahko pojavi vožnja v napačno smer, je težko specifično dokazati, saj ni mogoče pridobiti podatkov, predvsem ne za tiste primere, ki za posledico niso imeli prometne nesreče, pravijo na Darsu.
Kot pravijo na policiji, je razlogov za tovrstno početje voznikov več. Najpogosteje gre za zmedenost voznika, ki ima težave z zaznavanjem, ali bolezenska stanja, vožnjo pod vplivom zdravil, alkohola, drog oziroma drugih psihoaktivnih snovi, včasih gre za objestnost. V koliko primerih gre za starejšo osebo, na policiji niso znali odgovoriti, saj podatkov v takšni obliki statistično ne obdelujejo.
Tako kot v nemški raziskavi Falschfahrten auf Autobahnen iz leta 2012 so mogoče vzroke za nepravilno smer vožnje podobno navedli tudi v raziskovalno-razvojni nalogi Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju, ki jo je za Dars v letu 2015 sklenila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Tudi ti dve raziskavi ugotavljata, da so med najpogostejšimi poznanimi razlogi za vožnjo v napačno smer uporaba psihoaktivnih substanc ter težave z orientacijo in zmedenost.
V Avstriji sicer upravljajo 3,5-krat večje avtocestno omrežje kot mi, imajo približno 2.200 kilometrov avtocest, iz poročila radia O3, ki dnevno poroča o vožnjah v nasprotni smeri v Avstriji, pa lahko razberemo, da se je število voženj v napačno smer povečalo tudi pri njih. V letu 2017 je to število naraslo za 13 odstotkov, s 363 na 409, povečalo se je tudi število nesreč zaradi tovrstnih voženj.
Za porast navajajo naslednje mogoče razloge:
Težave voženj v nasprotno smer se zavedajo tudi na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP).
Kot ugotavljajo, je med tistimi, ki vozijo v nasprotno smer, največ starejših od 65 let ter mladih voznikov. Med najpogostejšimi vzroki za vožnjo v nasprotno smer tudi oni navajajo alkohol in druge psihoaktivne substance, težave z orientacijo oziroma zmedenost, duševne ali fizične omejitve ter nepoznavanje okolja, navajajo.
Tudi zato so leta 2015 začeli projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Izvajajo ga po vsej Sloveniji za starejše od 64 let.
"Program zajema osvežitev prometnih pravil, nevarnosti vožnje v nasprotno smer na avtocestah, osvežitev prve pomoči, varnosti na avtocestah ter praktično vožnjo ob koncu programa. Projekt Sožitje je zelo dobro obiskan in brezplačen za vse udeležence, želimo pa si, da bi v prihodnje še več starejših obiskalo naša predavanja, na katerih imajo možnost ponoviti prometna pravila ter se preizkusiti v kritičnih situacijah," so dejali na AVP.
Dars opaža porast starejših voznikov. "Menimo, da bi morali sistem zdravniških pregledov po 60. letu zaostriti, prav tako pa bi morali bolj nadzirati osebe z demenco, bolnike z močnimi zdravili, slabovidne in druge," pravijo na Darsu.
V Avstriji se je v letu 2017 povečalo število žensk, ki so vozile v napačno smer. Sicer je tipični predstavnik voznikov v napačno smer alkoholiziran moški.
Problematični niso le priključki na avtocesto"Vožnja v nasprotni smeri je lahko namerna ali nenamerna, kritična mesta, na katerih se začne vožnja v nasprotno smer, pa niso le priključki na avtocesto, ampak tudi počivališča, nivojska križišča med avtocestnim priključkom in nadrejeno cesto ter odseki avtoceste, kjer ni sredinske ločevalne ograje," menijo v AVP.
Dars sicer opaža, da v zadnjem obdobju največ težav povzročajo vozniki, ki na avtocesti ali hitri cesti kar obrnejo in začnejo voziti v nasprotno smer.
Vožnjo v nasprotno smer je mogoče preprečiti le na uvozih, če vozniki zgrešijo in uporabijo izvoz, meni Jure Kostanjšek z AMZS. "To je mogoče storiti z detekcijo ter fizično napravo, ki bi vozilo (varno) zaustavila. Vsega pa na žalost ni mogoče preprečiti, zato je v takšnih primerih pomembna čimprejšnja zaznava."
V AMZS menijo, da bi bilo smiselno na vseh izvozih postaviti naprave za detekcijo vožnje v nasprotno smer. Kot možnosti navajajo video detekcijo, induktivne zanke, mikrovalovno radarsko detekcijo ali druge sisteme.
"V AMZS smo z namenom povečanja prometne varnosti obvestila o nasproti vozečem vozilu vključili tudi v AMZS-jevo aplikacijo za mobilne naprave. Aplikacija opozarja tudi na morebitne kritične situacije – poleg informacije o nasproti vozečem vozilu na avtocesti ali hitri cesti še na druge izredne razmere na cesti, kar pri vozniku vzbudi večjo pozornost in omogoča hitrejšo ter pravočasno prilagoditev vožnje," pravijo na AMZS.
Brane Legan svetuje vožnjo po desni strani ceste.
Upočasnite in vozite po desnem pasu!Dars je pred nekaj leti na priključke na avtocestah in hitrih cestah postavil dodatne informacijske table, velike rumene table z roko, priključke pa so še dodatno označili s prometnimi znaki za prepovedan promet v eno smer, ki se večkrat ponovijo, ter na vozišču dodali puščice.
"Na odsekih avtocest in hitrih cest, kjer je nameščen sistem za nadzor in vodenje prometa, s sistemi video- in mikrodetekcije avtomatsko zaznavamo nasproti vozeča vozila. S pomočjo sistemov in nadzornikov prometa v nadzornih centrih ob zaznavi hkrati opozarjamo pravilno vozeče voznike na elektronskih portalih nad avtocesto oziroma hitro cesto," pravijo na Darsu.
Vsi daljši predori na avtocestah in hitrih cestah so opremljeni z videozaznavanjem, ki po vsem predoru omogoča tudi zaznavo nasproti vozečega vozila.
Nedavno so vozniki množično zapuščali avtocesto po nasprotnem pasu zaradi zastoja.
Drugi ukrepi Darsa v okviru projekta preprečevanja voženj v napačno smer v zadnjih dveh letih
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.