Četrtek, 12. 10. 2017, 4.18
7 let, 1 mesec
"Nekaj besed bo reševalni pas razširilo za dva metra in več"
Uspešna triletna kampanja gasilca: reševalni pas na avtocesti bo dva metra širši
Zgodba o prostovoljnem gasilcu, ki je v treh letih prehitel politiko in odgovorne, sprožil kampanjo in s širšo podporo pomagal pri zakonski ureditvi formiranja reševalnega pasu na slovenskih avtocestah. Od sobote se ob zgoščevanju in zastoju prometa umikamo skrajno levo in desno, torej tudi prek črte ter na odstavni pas. Reševalni pas se s spremembo zakonodaje širi za vsaj dva metra.
Prostovoljni gasilec Anže Albreht iz Logatca.
Reševalni pas: Primer dobre in slabe prakse iz Avstrije in Češke #foto
Da se taki primeri na avtocesti, ko o življenju odločajo minute, ne bi več ponavljali ... V soboto bo začel na slovenskih cestah (predvsem avtocestah) veljati spremenjen člen zakona o pravilih v cestnem prometu, ki se nanaša na razvrščanje v primeru nesreč ali zastojev. Do zdaj je bilo to področje zakonsko slabo določeno, saj zakona v praksi vozniki niso mogli uresničevati oziroma je v tem primeru zmanjkalo prostora za intervencijska vozila.
Od sobote naprej se bo treba pravilno razvrstiti že ob začetku upočasnjevanja oziroma zgoščevanja prometa in ne šele ob dejanskem začetku zastoja. Vozila z desnega prometnega pasu se bodo morala umakniti skrajno desno na odstavni pas, vozila na levem pa skrajno levo. V obeh primerih morajo zapeljati tudi prek bele robne črte.
V zakonu o pravilih v cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - uradno prečiščeno besedilo in 68/16) se štirinajsti odstavek 30. člena spremeni tako da se glasi: (14) V primermu ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti ali hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črt smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.
Video: Posnetek kalvarije gasilcev na avtocesti, ki je sprožil spremembe
Pred tremi leti so tekli pred gasilnim vozilom in podili voznike
Danes za spremembo člena stoji tudi politika, pa pristojno infrastrukturno ministrstvo, prav tako Dars in Agencija za varnost v prometu (AVP). Toda problematika tako reševanja spornega zakonskega člena kot ozaveščanja voznikov se je leta 2014 začela pri prostovoljnem gasilcu Anžetu Albrehtu iz Logatca. Na eni izmed intervencij so morali z njegovo ekipo v polni opremi teči pred gasilskim tovornjakom in stran poditi neprevidne voznike.
"Za iskanje rešitve sem se odločil, ker je preprosto nedopustno, da je na kraju nesreče določen del ekipe gasilcev že popolnoma izmučen. Nedopustno je, da se v zastoju izgublja toliko minut. Sam sem nekoč prostovoljno šel v vozilo za volan, kolegi gasilci pa so vozilo obrnili na streho. Po sedmih minutah je visenje na varnostnem pasu postalo nevzdržno. Čutil sem glavobol in slabost, pa seveda sploh nisem bil poškodovan. Lahko si samo predstavljam, kako poškodovanec v takem stanju zdrži 20 minut," se začetka svoje kampanje, ki jo danes poznamo pod imenom Ustvarimo reševalni pas, spominja Albreht.
Nalepke za reševalni pas so postale zelo priljubljene in povpraševanje po njih je še vedno veliko. Kampanja je postala nacionalni hit
V zvezi s tem vprašanjem je takrat pisal na ministrstvo za infrastrukturo, od koder pa odgovora ni dobil nikoli. Zato pa so ga povabili na sestanek na Dars, kjer so se dogovorili za skupno sodelovanje in izpeljavo kampanje. Dars je od takrat natisnil 25 tisoč nalepk Ustvarimo reševalni pas, akcijo je v zadnjem obdobju z razdeljevanjem na Lomu podprla tudi AVP. Sam je nadaljeval predavanja in ozaveščanje prek različnih kanalov.
Letos je bila odprta javna razprava in zbiranje predlogov za spremembo omenjenega člena. Albreht je na ministrstvo poslal svojo vizijo rešitve, prav tako pa so se na javno razpravo odzvali tudi pri Darsu, AVP, AMZS in nekateri poslanci NSi. Politične stranke so se na problematiko prav tako odzvale, najprej NSi, nekaj dni pozneje pa še vladna SMC oziroma koalicija. V začetku septembra je nato potekala seja Odbora za infrastrukturo, prostor in promet.
Oba politična predloga strokovnjakov in gasilcev nista prepričala
"Ko sva z našim poveljnikom Tomažem Šenom pred sejo brala oba predloga, naju nista prepričala. Oba sta bila zapisana tako, da ju je bilo mogoče razlagati na več načinov. Želela sva si, da bi bil člen zapisan nedvoumno in jasno. Našim željam ni ustrezal nobeden izmed predlogov. Skupaj s predstavniki Darsa in AVP smo se strinjali, da moramo besedilo prilagoditi še isti dan. Sejo smo prekinili za pol ure, v tem času pa smo vsi prisotni z ministrom sprejeli ustrezno formulacijo člena. Na koncu je bil to skupni predlog, ki smo ga tudi soglasno sprejeli. Zato niti ni bistveno, kdo je zadevo vložil, pomemben je končni rezultat," razlaga logaški gasilec, ki je sicer tudi voznik reševalnega vozila.
Albreht: "Nekaj drugače obrnjenih besed zdaj reševalni pas širi za dva metra in več, to pa je ključno za uspešno intervencijo. Ljudi nam zdaj ni treba več potiskati na rob prekrška."
Bodo vozniki spremembo spoštovali? Kritični so predvsem (tuji) vozniki tovornjakov.
Spremembe bodo seveda učinkovite, ko se jih bodo držali vsi vozniki. Med te gre prištevati tudi tuje voznike tovornjakov. Predvsem tovorna vozila se bo napačnem razvrščanju ob prihodu intervencijskih vozil težko umikajo.
"Vse bolj podpiram tudi represivno delovanje organov in kaznovanje tistih, ki ne upoštevajo pravil. Zdaj smo z ozaveščanjem že res tako daleč, da bi to morali vedeti vsi. Vozniki se morajo otresti tistega egoizma 'ah, meni se mudi'. Tako razmišljanje je lahko smrtno nevarno za nekoga, ki čaka na pomoč ali pa je v reševalnem vozilu na nujni vožnji do ekipe zdravnikov," poudarja Albreht.
6