Tako trese vožnja pod Trojanami. Bomo vozili le še po prehitevalnem pasu? #video

V slabšem stanju je vozišče v predorih Ločica in Jasovnik, pravijo na Darsu. V predorih Trojane in Podmilj je vozišče v razmeroma dobrem stanju in za zdaj še ne načrtujejo večjih posegov na področju investicijskega vzdrževanja.

Projektiranje obnove bo končano v prihodnjem letu

"Za vozišče v predorih Ločica in Jasovnik je v pripravi dokumentacija za začetek postopka javnega naročila za pridobitev projektanta sanacije vozišča v teh dveh predorih. Načrtujemo, da bo projektiranje obnove, ki bo opredelilo obseg potrebnih obnovitvenih del, zaključeno v prihodnjem letu. Šele potem lahko sledita priprava in objava razpisa za izvajalca del ter ob uspešno oziroma pravnomočno zaključenem postopku tudi sklenitev pogodbe in uvedba v delo. Glede na navedeno, v tem trenutku natančnega termina začetka del še ne moremo napovedati," so glede obnovitvenih del povedali na Darsu.

Predore vsak dan v obe smeri prevozi skoraj 6000 tovornih vozil. Foto: Gregor Pavšič

Skozi predore vsak dan skoraj 6000 tovornih vozil

Predore pod Trojanami sicer letos vsak dan v obe smeri povprečno prevozi 5950 tovornih vozil, so nam sporočili na Darsu.

Najnižji je promet v nočnem času, zato v primeru obnovitvenih del odsek takrat in ob koncih tedna običajno zaprejo za ves promet.

"Odsek Vransko-Blagovica v smeri proti Ljubljani med delavniki ponoči med 21. in 5. uro prevozi približno 2400 vozil ali v povprečju 300 na uro, v preostalem delu dneva pa v povprečju več kot 1100 vozil na uro. Ob koncih tedna so prometne obremenitve na odseku Vransko-Blagovica v primerjavi z delavniki nižje v povprečju za približno četrtino," so na Darsu zapisali ob najavi popolnih zapor za obnovitvena dela leta 2015.

Vozniki vozijo po manj poškodovanem prehitevalnem pasu

Poškodovani vozni pasovi v predorih Jasovnik in Ločica so v stanju, ko je vožnja trenutno še vedno mogoča brez posebnih omejitev, vendar pa je vožnja za uporabnike avtoceste dokaj neudobna, pravi Drago Dolenc, uradnik za varnost v predorih pri Darsu.

"Osebna vozila se večinoma vozijo skozi predora po manj poškodovanem prehitevalnem pasu, ki je udobnejši za vožnjo, ne samo v času gostejšega prometa, ko je vozni pas praviloma precej zaseden s tovornimi vozili, ampak tudi v času redkejšega prometa, čeprav vozni pas še ni zapolnjen z vozili. Zaradi take uporabe vozišča do zdaj nismo imeli posebnih izrednih dogodkov, tudi tu pa žal ostaja glavni varnostni problem vožnja na prekratki varnostni razdalji," poudarja Dolenc in dodaja, da vsako drugo vozilo v času normalne prometne obremenitve vozi skozi trojanske predore preblizu.

Predor Ločica proti Celju

Promet, predviden za leto 2027, predori dosegli že pred približno petimi leti

Jakob Likar, ki je predor Jasovnik tudi zasnoval in je bil pri projektu odgovorni projektant, pravi, da so projekcije prometne obremenitve, ki so jo pri načrtovanju predvideli za leto 2027, predori pod Trojanami dosegli že pred približno petimi leti.

"Promet se je tako močno povečal, da tega ni predvidel nihče. Zdaj bo treba ugrizniti v to kislo jabolko in vozišče sanirati," pravi Likar.

"Bolj zahtevne pogoje za gradnjo bi sicer težko našli," pravi Likar za območje na Trojanah. Gre namreč za naše najstarejše hribine, ki so skozi zgodovino doživele tudi več tektonskih sprememb. Struktura, ki je zaradi teh sprememb popolnoma porušena, je za gradnjo bistveno bolj neugodna, kot kje drugje, je manj nosilna in ima tudi nižjo trdnost, razlaga Likar.

A po njegovem mnenju to ne bi mogel biti razlog za posedanje betonskih plošč, saj imajo predori terenu primerno podporno konstrukcijo, vgrajen je bil tudi talni obok. Meni, da je razlogov gotovo več in gre za splet okoliščin. Če je prišlo do sprememb v podlagi, bi to ugotovili s sondažno vrtino in temu primerno ukrepali, meni Likar.

Na stanje vozišča vplivajo tudi geotehnični pogoji v okolici

"Na stanje vozišča v predorih vplivajo seveda tudi geotehnični pogoji v okolici predora - hribinska voda, sestava tal, hribinski pritiski in podobno. Predori so specifični objekti, kjer je težko vnaprej predvideti vse okoliščine, ki v času uporabe predora vplivajo na stanje posameznih elementov v posameznem predoru. Z vsakim novejšim predorom se izboljšajo tehnične rešitve, tudi pri izvedbi vozišč v predorih, zato se podobne poškodbe vozišč pri predorih, zgrajenih pozneje, pojavljajo počasneje," pravijo na Darsu.

Predor Ločica proti Ljubljani

Zakaj se v predorih vozimo po betonu, in ne po asfaltu?

Cesta med predori je asfaltirana, v predorih pa je vozišče betonsko. Pravila ni, odločitev za vrsto podlage je odvisna le od naročnika - v tem primeru je to Dars, pravi Likar, ki kot slabost vgrajenega betona navaja tudi večjo tresljivost.

Beton sicer v predore vgrajujemo po predlogu Evropske unije. Strokovnjaki izpostavljajo predvsem tri razloge za to odločitev:

1. Prvi je zagotovo ta, da beton ne gori, asfalt pa. Če namreč pride do prometne nesreče z udeležbo tovornega vozila in se njegovo gorivo vžge (tovorno vozilo s seboj prevaža tudi okoli 400 litrov nafte), asfalt začne goreti, gorenje pa povzroči strupene pline. V preteklosti je že bilo nekaj prometnih nesreč v predorih, kjer je pri trku vozil prišlo do vžiga razlitega goriva, nakar je začel goreti bitumen v asfaltu, zaradi česar se je v predorih zadušilo več ljudi.
    
2. Drugi razlog je, da je beton tudi svetlejši in daje boljši občutek. Likar pojasnjuje, da temnejši asfalt zahteva nenehno močno razsvetljavo, kar pomeni večjo porabo električne energije kot v primeru uporabe svetlejšega betona.
    
3. Beton se hitro obrabi, a če je pravilno vgrajen (tehnologija izvedbe je namreč bolj kompleksna kot pri asfaltnem vozišču), zahteva relativno manjše popravke kot asfalt.

Slovenija pa ni edina država, ki ima probleme z betonskimi vozišči, takšne težave poznajo tudi na primer v Avstriji in Italiji. Italija je zato v predorih na novih avtocestah, na primer na novi avtocesti med Bologno in Firencami, imenovani Diretissima, ponovno naredila asfaltna vozišča.

Nekateri strokovnjaki menijo, da se je Evropska unija nekoliko prenaglila, ko je predlagala uvedbo betonskih vozišč v predorih. Beton pomeni tudi večjo tresljivost.

Predora Trojane in Podmilj sta mlajša in v boljšem stanju

Odsek med Trojanami in Blagovico, ki je dolg 8,2 kilometra, so gradili osem let. Slavnostno so ga odprli 12. avgusta 2005 in je tehnično najzahtevnejši in najdražji odsek na slovenskem avtocestnem križu. Predor Trojane je, poleg Karavank, z dolžino 2931 metrov tudi najdaljši dvocevni predor v Sloveniji, predor Podmilj pa je dolg 617 metrov. Odsek poteka prek sedmih viaduktov in štirih mostov in je stal 50 milijard takratnih slovenskih tolarjev oziroma malo manj kot 210 milijonov evrov.

Predor Trojane je bil 12. avgusta star 13 let. Foto: DARS/zajem zaslona

Redni pregledi stanja predorov sicer na tri leta, glavni na šest let

Pri glavnih pregledih premostitvenih objektov, torej tudi predorov, gre za detajlnejše preglede, ki jih izvajajo pooblaščene institucije, na primer Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), piše Dars.

Izvajajo se na šest let in zaobjemajo preglede tako vozišča v predoru kot tudi oboka, drenaže in podobno, medtem ko se redni pregledi izvajajo na tri leta. V predorih Ločica, Jasovnik, Trojane in Podmilj je bil glavni pregled opravljen leta 2014.

"Na podlagi poročil o pregledih stanja premostitvenih objektov izvedemo analizo stanja premostitvenih objektov. Na osnovi analize stanja se ob upoštevanju kriterijev zagotavljanja prometne varnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti pripravi načrt ukrepov na premostitvenih objektih," pojasnjujejo na Darsu.

Na vozišču predora Jasovnik so bile v vmesnem času, torej od glavnega pregleda leta 2014, opravljene dodatne preiskave. "Pred izdelavo projekta za sanacijo vozišča pa pričakujejo, da bo projektant po potrebi opravil dodatne preiskave, da bo končna rešitev optimalna."

"Po dozdajšnjih analizah bo do končne sanacije dovolj s popravili vzdrževati vozišče v stanju, da bo primerno za varen promet. Stanje vozišča se redno spremlja na terenu in glede na vrsto in obseg morebitnih poškodb bodo strokovnjaki sproti opredelili način popravila vozišča," so še pojasnili na Darsu.

V predoru Trojane so že po dveh letih obnavljali vozišče

V predoru Trojane so že dve leti po odprtju hitrost zmanjšali na 60 kilometrov na uro, saj je betonsko vozišče po dveh letih postalo spolzko in ni zagotavljalo ustrezne tornosti.

V času, ko je bilo treba vozišče sanirati, so se pojavila tudi namigovanja, da izvajalec del, torej podjetje SCT, d. d., del pod Trojanami ne bi opravil kakovostno. Vozišče predora Trojane, ki je brez obnove zdržalo le dve leti, so primerjali z voziščem predora Golovec, ki ga je gradil isti izvajalec in ki je, čeprav pod njim poteka skoraj še enkrat več prometa, brez obnove zdržal osem let.

Maja 2008 je izvajalec del vozišča saniral in v predorih je bilo spet mogoče voziti z običajno hitrostjo tudi v primeru dežja. Z metodo finega rezkanja so dosegli zahtevano drsnost in hrapavost betonske površine.

Predora Jasovnik in Ločica, ki sta trenutno najbolj potrebna obnove, sta starejša. Jasovnik, kot drugi predor po vrsti od Trojan proti Ljubljani, je bil narejen leta 2002. Desna cev je dolga 1633 metrov, leva pa je 11 metrov krajša. Ločica je bil narejen leta 2000. Desna predorska cev je dolga 750 metrov, leva pa je 60 metrov daljša.

Predor Jasovnik so morali že večkrat sanirati zaradi posedle betonske plošče, nazadnje aprila letos.

Predor Jasovnik proti Ljubljani v nedeljo, 25. 3., med 8. in največ 17. uro zaprt zaradi sanacije posedle betonske plošče. Obvoz po vzporedni cesti med priključkoma Vransko in Trojane. Saniramo v času najmanjših prometnih obremenitev. Prosimo za strpnost in razumevanje. pic.twitter.com/DQ9SQhBP8V

— Družba za avtoceste (@DARS_SI) March 24, 2018

Večja obnovitvena dela nazadnje narejena v okviru garancije

Obnovitvena dela v predorih so bila opravljena v letih 2013 in 2015, in sicer v sklopu odprave napak v garancijski dobi. Takrat so izvajalci odpravili napake na objektih na vseh odsekih, ki jim je potekla desetletna garancijska doba, skladno s pogodbami pa je bil to strošek izvajalca, so nam povedali na Darsu.

Leta 2013 so dela trajala približno tri tedne na vsaki strani in so jih izvajalci opravljali večinoma med koncem tedna in ponoči. Med drugim so zaobjemala:

• sanacijo betonskih površin (razpoke, votljavost, zamakanje, barvanje …),
• sanacijo jeklenih elementov (odstranitev rje, barvanje, zamenjava poškodovanih elementov, namestitev novih zaščitnih kap na geotehničinih sidrih …),
• sanacijo betonskih odbojnih ograj (luščenje betona, zalivna masa …),
• sanacijo poškodovanih robnikov,
• sanacijo asfaltnih površin (zalivanje razpok …),
• sanacijo betonskega vozišča (zalivanje reg in razpok na vozišču …).

Leta 2015 so izvajalci ponovno odpravljali pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na vozišču, in sicer je šlo izključno za popravila betonskega vozišča predora. Približno dva tedna so popravljali betonske robnike, razpoke na vozišču in podobno.

Predor Jasovnik proti Celju

Leta 2016 predor Jasovnik močno poškodoval požar

Leta 2016 je bil med drugim nekaj dni zaprt tudi zaradi sanacije po požaru, ko je v predoru zgorelo tovorno vozilo, ki je prevažalo pšenico.

"Zaradi požara je prišlo do večjih poškodb voziščne konstrukcije, poškodb betonskih robnikov, uničenja litega asfalta, zalivk na stikih med betonskimi ploščami, do poškodb in delnega odpadanja notranje betonske obloge, uničenja luči, kabelske povezave, kabelske police, uničenja table za označevanje smeri pobega, uničenja videokamere, uničenja sevalnega kabla in linijskega javljanja požara," so takrat zapisali na Darsu.

Predor Jasovnik po hudi nesreči delno odprt https://t.co/sA8hj4QhrX pic.twitter.com/lK1ecLM9tz

— SiolNET Novice (@SiolNEWS) May 12, 2016