promet
Četrtek, 1. 2. 2018, 4.00
6 let, 1 mesec
Trije meseci po spremembi zakonodaje o razvrščanju na avtocestah
Kdo jezi reševalce na avtocesti in koliko to stane #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,83
5
Minili so trije meseci od spremenjene zakonodaje za razvrščanje na avtocestah in hitrih cestah v primeru zastojev. Pobudniki "reševalnega pasu" so zadovoljni s spremembami, še več poudarka pa bodo letos dali voznikom tovornjakom. Kdor se ne razvrsti pravilno, lahko dobi globo 200 evrov.
Primer dobre prakse: Reševalna akcija Gasilske brigade Ljubljana
Pazite, v Ljubljani potihoma znižali omejitev hitrosti
Več iz rubrike Postanite boljši voznik
Ne podcenjujte: tudi nov avto je v klancu lahko nemočen
Skrivnost na avtocestah: "fantomski" zastoji, ki jezijo voznike #video
Razvrščanje prihaja Slovencem v podzavest
Sistemi razvrščanja ob prometnih zastojih ali nesrečah, ki so namenjeni neoviranemu prehodu reševalnih služb, so v Evropi sicer različni. V Sloveniji je zakon dolgo zapovedoval rešitev, ki ni imela realne podlage, nova zakonodaja pa je lani oktobra to področje pojasnila in tudi natančneje določila.
Kaj pravi 30. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (14. odstavek):
"V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas."
Primer slabe prakse: Reševalna akcija Gasilske brigade Ljubljana
Letos več poudarka izobraževanju voznikov tovornjakov
Vtisi s slovenskega avtocestnega križa so pozitivni, čeprav se primeri slabe prakse še vedno dogajajo. Spremenjena zakonodaja in odmevna kampanja, ki jo je pred leti začel prostovoljni gasilec Anže Albreht iz Logatca, sta imeli vpliv na podzavestne odzive voznikov. Ti se zdaj prej pomikajo proti skrajnima roboma cestišča.
"Sprememba zakonodaje je pripomogla k temu, da smo okrepili ozaveščanje, saj po spremembi ni več dvoma, kako se je treba umikati in kam. Težko rečem, da so težave izginile skupaj s spremembo zakona, ker se je že pred tem na naših avtocestah poznalo, da je ozaveščanje doseglo kar lepo število voznikov in voznic, saj se iz zastoja v zastoj pozna, da vedno več ljudi ve in pozna pomen reševalnega pasu. Želim pa si, da bi tudi lastniki podjetji, ki se ukvarjajo s transportom, več poudarka dali izobraževanju svojih voznikov. Letos se z akcijo Reši življenje bolj usmerjamo tudi k ozaveščanj vuoznikov v tranzitu ter tovornem prometu," pravi Albreht.
Ponesrečenca so v bolnišnico peljali policisti
Tudi sam priznava povečanje števila primerov dobre prakse. Toda nedavno so morali reševalci v Brežicah prekiniti svojo akcijo, ker se zaradi slabo razvrščenih vozil niso mogli prebiti do ponesrečenca. Tega so do bolnišnice naposled peljali policisti.
To se je zgodilo v obdobju novoletnih praznikov, ko je na cesti povečano število tujih voznikov. Albreht tako letos razmišlja o povečanem številu letakov na državnih mejah, napoveduje pa tudi dodatna predavanja, kjer slušatelji prek nazornih videovsebin še lažje dojamejo tovrstno prometno problematiko.
5