Gregor Pavšič

Četrtek,
1. 2. 2018,
4.00

Osveženo pred

6 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,83

5

Natisni članek

Natisni članek

promet promet Postani boljši voznik reševalni pas Prometni radar

Četrtek, 1. 2. 2018, 4.00

6 let, 1 mesec

Trije meseci po spremembi zakonodaje o razvrščanju na avtocestah

Kdo jezi reševalce na avtocesti in koliko to stane #video

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,83

5

Minili so trije meseci od spremenjene zakonodaje za razvrščanje na avtocestah in hitrih cestah v primeru zastojev. Pobudniki "reševalnega pasu" so zadovoljni s spremembami, še več poudarka pa bodo letos dali voznikom tovornjakom. Kdor se ne razvrsti pravilno, lahko dobi globo 200 evrov.

Primer dobre prakse: Reševalna akcija Gasilske brigade Ljubljana

Razvrščanje prihaja Slovencem v podzavest

Sistemi razvrščanja ob prometnih zastojih ali nesrečah, ki so namenjeni neoviranemu prehodu reševalnih služb, so v Evropi sicer različni. V Sloveniji je zakon dolgo zapovedoval rešitev, ki ni imela realne podlage, nova zakonodaja pa je lani oktobra to področje pojasnila in tudi natančneje določila.

Reševalni pas mora nastati že ob zgoščevanju prometa, ne šele ob dejanskem zastoju. Kdor se ne razvrsti pravilno, tvega globo 200 evrov. Na policiji podatkov o tem, ali so v treh mesecih voznikom že izrekli globo za tak prekršek, nimajo.

Kaj pravi 30. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (14. odstavek):

"V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas."

Primer slabe prakse: Reševalna akcija Gasilske brigade Ljubljana

Letos več poudarka izobraževanju voznikov tovornjakov

Vtisi s slovenskega avtocestnega križa so pozitivni, čeprav se primeri slabe prakse še vedno dogajajo. Spremenjena zakonodaja in odmevna kampanja, ki jo je pred leti začel prostovoljni gasilec Anže Albreht iz Logatca, sta imeli vpliv na podzavestne odzive voznikov. Ti se zdaj prej pomikajo proti skrajnima roboma cestišča.

"Sprememba zakonodaje je pripomogla k temu, da smo okrepili ozaveščanje, saj po spremembi ni več dvoma, kako se je treba umikati in kam. Težko rečem, da so težave izginile skupaj s spremembo zakona, ker se je že pred tem na naših avtocestah poznalo, da je ozaveščanje doseglo kar lepo število voznikov in voznic, saj se iz zastoja v zastoj pozna, da vedno več ljudi ve in pozna pomen reševalnega pasu. Želim pa si, da bi tudi lastniki podjetji, ki se ukvarjajo s transportom, več poudarka dali izobraževanju svojih voznikov. Letos se z akcijo Reši življenje bolj usmerjamo tudi k ozaveščanj vuoznikov v tranzitu ter tovornem prometu," pravi Albreht.

Ponesrečenca so v bolnišnico peljali policisti

Tudi sam priznava povečanje števila primerov dobre prakse. Toda nedavno so morali reševalci v Brežicah prekiniti svojo akcijo, ker se zaradi slabo razvrščenih vozil niso mogli prebiti do ponesrečenca. Tega so do bolnišnice naposled peljali policisti.

To se je zgodilo v obdobju novoletnih praznikov, ko je na cesti povečano število tujih voznikov. Albreht tako letos razmišlja o povečanem številu letakov na državnih mejah, napoveduje pa tudi dodatna predavanja, kjer slušatelji prek nazornih videovsebin še lažje dojamejo tovrstno prometno problematiko.

Primer slabe prakse: Neuspelo reševanje na dolenjski avtocesti