SiolNET. Avtomoto Promet
4,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Danes prvi prometno bolj obremenjenih dni leta 2018

Skrivnost na avtocestah: "fantomski" zastoji, ki jezijo voznike #video

4,75

termometer

Ste že kdaj stali na avtocesti sredi kolone vozil in vam ni bilo jasno, zakaj je zastoj sploh nastal? "Fantomski" zastoji nikakor niso pojav le v Sloveniji, kažejo pa na omejitve človeka kot ključnega upravitelja vozil v prometu.

[video: 67314 / ]

Danes se s prvim celotnim delovnim tednom novega leta začenja tudi obdobje ponovno znatno povečanega obsega prometa na najbolj obremenjenih slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Zakaj tam nastajajo tako imenovani "fantomski" zastoji, čeprav na cesti ni nesreče ali vzdrževalni del, ter kakšna tehnologija bo v prihodnje te prometne motnje lahko odpravila?

Ko prometni zastoj nastane brez očitnega vzroka

Najbrž ste se kdaj na avtocesti ali hitri cesti znašli sredi zastoja. Po nekaj minutah počasnega premikanja meter za meter je promet nenadoma normalno stekel, pri tem pa niste opazili očitnega vzroka nastanka zastoja. Na odstavnem pasu ni bilo razbitih avtomobilov, niti ne pokvarjenih, tudi vzdrževalci niso zaprli katerega izmed prometnih pasov.

Tako imenovani "fantomski" zastoj izvira predvsem iz premajhne varnostne razdalje med vozili oziroma premalo konstantne hitrosti prometa. Primer: avtomobil v koloni vozil nenadoma zmanjša hitrost, upočasni ali celo začne zavirati. Prižgejo se zavorne luči, zato hitrost hitro zmanjša tudi vozilo za njim, enako mora hitro narediti tudi naslednji avtomobil in tako naprej.

"Danes bodo večje jutranje in popoldanske prometne konice, posebej obremenjen bo ponedeljek. Tega dne se bo tudi najbolj občutilo povečanje tovornega prometa po praznikih," opozarjajo na Darsu. V soboto je bil praznik v Avstriji, Italiji, delu Nemčije in na Hrvaškem. Včeraj so se končale počitnice v Avstriji in večjem delu Nemčije. Ta teden se končujejo počitnice tudi na Hrvaškem.

Ko se je lani pri Vrhniki pripetilo verižno trčenje več avtomobilov, je na nasprotni strani avtoceste nastal več kilometrov dolg zastoj le zaradi opazovanja nesreče na drugi strani avtoceste. Ko se je lani pri Vrhniki pripetilo verižno trčenje več avtomobilov, je na nasprotni strani avtoceste nastal več kilometrov dolg zastoj le zaradi opazovanja nesreče na drugi strani avtoceste. Foto: DARS/zajem zaslona

Da bi bilo zvedavih pogledov in zato upočasnjevanja prometa manj, imajo upravljavci avtocest za primere težjih nesreč na voljo tudi zaščitne panoje. Da bi bilo zvedavih pogledov in zato upočasnjevanja prometa manj, imajo upravljavci avtocest za primere težjih nesreč na voljo tudi zaščitne panoje. Foto: DARS/zajem zaslona

Nekaj vozil le upočasni, zadaj se morajo avti že povsem ustaviti …

Če je med avtomobili vsaj za avto ali dva prostora, zaviranje prvega avta nima nujno neposrednega vpliva na hitrost celotne kolone vozil za njim. Ko upočasni, ima voznik za njim dovolj manevrskega prostora in lahko kljub nezmanjšani hitrosti ostane na relativno varni razdalji. Kadar pa vozi "na odbijaču" vozila pred seboj, mora sunkovito zavirati tudi sam. To nato sproži verižno reakcijo v koloni vozil za njim. Če vsi vozijo na občutno premajhni varnostni razdalji, morajo zavirati in morda mora dvajseti ali trideseti avto v koloni že povsem ustaviti.

"Fantomski" prometni zastoj se nato začne povečevati, ker vozila na začetku zastoja ponovno speljujejo počasneje, kot nova vozila zadaj v ta zastoj prihajajo. Med neposredne razloge spadajo tudi menjave prometnih pasov ali pa primer združevanja vozil z dveh na en prometni pas, kar je zaradi premajhne razdalje med vozili zelo oteženo in zahteva zaviranje oziroma ustavljanje.

Prometna realnost: Po najbolj obremenjenih odsekih dnevno na desettisoče vozil

Zakon o pravilih cestnega prometa zapoveduje varnostno razdaljo dveh sekund med vozili (ob hitrosti 80 kilometrov na uro to pomeni 44 metrov med vozili) in hkrati dovoljuje izjemo enosekundnega razmika, ko je kolona vozil zelo strnjena in vozi z občutno zmanjšano hitrostjo.

Toda prometna realnost je kljub policijskemu nadzoru varnostne razdalje povsem drugačna. V prometnih konicah so avtomobili v Sloveniji (enako je seveda tudi v večini drugih evropskih držav) močno strnjeni in vozijo na izjemno majhni varnostni razdalji. Če nekdo pusti 10 ali 20 metrov razdalje do vozila pred seboj, se pogosto v ta prostor z desnega prometnega pasu vrine drugo vozilo. Ob znani prometni gostoti – na obvoznici okrog Ljubljane dnevno v povprečju v eno smer pelje več kot 30 tisoč vozil – so "fantomski" zastoji ali pa verižna trčenja skoraj samoumevna posledica.

Bo umetna inteligenca v avtomobilih nekoč poskrbela za bolj tekoč promet? Bo umetna inteligenca v avtomobilih nekoč poskrbela za bolj tekoč promet? Foto: Gregor Pavšič Prej kot človek bo "fantomske" zastoje odpravila tehnologija

Medtem ko ima domet povprečnega vozniškega znanja, odgovornosti in sposobnosti reagiranja na cesti določene omejitve, avtomobilska industrija za potrebe bolj tekočega prometa razvija nove tehnične rešitve.

Ena takih je sistem za opozorilo pred naletom (Front Assist), ki pri nižjih hitrosti tudi samodejno zavira (in v mestu prepoznava pešce).

Radarski tempomat istočasno upošteva predstavljeno želeno hitrost, obenem pa nadzira razdaljo do vozila pred nami in ustrezno prilagaja hitrost ter varnostno razdaljo. Razlike med proizvajalci so sicer dokaj velike in nekatera vozila danes določijo razdaljo, ki je glede na omejena zakonska določila zagotovo sporna.

Skupek teh tehnologij pa bodo v prihodnje sistemi polsamodejne in popolnoma samodejne vožnje na avtocestah ter hitrih cestah, kar nekateri avtomobili danes teoretično že znajo opraviti na zelo visoki ravni.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin