Četrtek, 19. 10. 2017, 6.53
7 let, 2 meseca
Okrogla miza Zveze potrošnikov Slovenije "Zeleni avtomobili po letu 2020"
Slovenski novi avti po letu 2020: Bo tudi cena vozil prepričala o prehodu na elektriko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,33
Državi bo očitno v interesu, da kdor potrebuje lastniški avto, v naslednjih letih kupi novega. In to električnega. Ker lovimo okoljske cilje Evrope, bo država še naprej spodbujala nakupe vozil z manjšimi izpusti toplogrednih plinov. Ob upoštevajočem padanju cen baterij in celotnih tehnologij bo po projekcijah EU električni avto do leta 2024 že postal najcenejši.
Danes po slovenskih cestah vozi med 600 in 700 električnih vozil. Dobrih sto prihaja iz sistema souporabe vozil Avant2Go. Kaj je potrebno za večje zanimanje voznikov za električne avtomobile? Subvencije, boljša infrastruktura, bolj vsakodnevno uporabni avtomobili?
Odzivi na strategijo: Eni jo pozdravljajo, drugi primerjajo s predvolilno potezo
Katere današnje avtomobile bi še lahko kupili leta 2030?
Država bo za promocijo elektromobilnosti spremenila plačilo nadomestila za ceste
Strategija, ki daje smernico tudi slovenski industriji
V zadnjem tednu se je po sprejeti vladni strategiji o gorivih in prometu leta 2030, s katero je Slovenija v odnosu do Bruslja sicer že pošteno zamujala in jo je tja poslala med zadnjimi, v javnosti veliko govori o prehodu na vozila z manjšimi izpusti toplogrednih plinov. Strategija predvideva leta 2025 prodajo novih vozil z največ 100 grami izpusta ogljikovega dioksida (CO2) na kilometer, od leta 2030 nato le še takih z največ 50 grami izpusta CO2 na kilometer.
"Strategija predvideva tudi razvoj kolesarskega prometa, gradnjo novih pešpoti. Razbiti moramo paradigmo, da avto preprosto moraš imeti. Razvoja javnega prometa si želimo tudi prek souporabe vozil. Slovenska industrija je inovativna, dela na področju elektrike in inovativnih rešitev in je naredila velike korake naprej. Industrija je potrebovala podporo vlade. Samo tako drzno sporočilo se tudi med Slovenci zares dobro sliši. Gorje, če bomo čakali na leto 2025. Potrebujemo infrastrukturo. Te ne bo, če ne bo uporabnikov," razmišlja Bojan Žlender s pristojnega ministrstva za infrastrukturo.
"Pomen dekarbonizacije osebnih avtomobilov v dvajsetih letih. Našo raziskavo z evropske ravni smo prilagodili tudi za Slovenijo. Ko bo nova generacija vozil, bodo kupci pripravljeni plačati tudi nekaj več za bolj prijeten avtomobil. Tesline baterije kažejo, da bodo zmogle tudi milijon kilometrov. Baterij ne bo treba menjati, tudi v primeru menjave pa bo strošek električnega avta dolgoročno še vedno nižji," pravi Alex Stewart iz podjetja Element Energy, ki je za Evropsko komisijo izvedlo raziskavo in projekcijo gibanj cen vozil z bencinskim, dizelskim in električnim motorjem. Raziskavo so naredili za evropski avtomobilski trg, a so jo prilagodili slovenskim cenam avtomobilov, goriv, elektrike, subvencijam in podobno.
"Stroški lastništva se bodo za prvega, drugega in tretjega lastnika postopno zmanjševali. To se bo zgodilo ne glede na višje cene nafte in elektrike. Električni avtomobil bo kot lastniško vozilo postalo od bencinskega avta cenejši do leta 2024. Če upoštevamo 16-letni življenjski cikel vozila, bo tak avto za lastnika najcenejši že do leta 2020," razkriva Stewart.
Po njegovi analizi bo električni avto v celotnem življenjskem ciklusu od dizelskega v Sloveniji cenejši za okrog 4.400 evrov, od bencinskega pa skoraj 10 tisočakov. Druga najcenejša možnost je prav bencinski priključni hibrid.
Številne države v Evropi in svetu so okrog leta 2030 napovedale podobne spremembe in želijo omejiti registracijo novih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem.
Boštjan Okorn: Proizvajalci morajo zagotoviti bolj realne podatke o izpustih ...
V Sloveniji bo kupec novega avta lahko računal na zelo dobre pogoje
Sprejeta strategija bi torej za potrošnika morala pomeniti nekaj dobrega. Država bo očitno še vsaj 12 let (za doseganje ciljev dekarbonizacije ji bo za vrat dihal Bruselj) promovirala nakup avtomobila, ki bo dosegal omejene mejnike. To so danes le električna in priključna hibridna vozila. Kdor jih bo kupil, bo lahko še nekaj časa računal na subvencije eko sklada, veliko ugodnejše pogoje financiranja in še nekaj manjših ugodnosti. Po Žlendrovih besedah bodo subvencije na voljo vse do trenutka, ko bo v Sloveniji na cestah okrog 10 tisoč električnih vozil.
Zaradi novega koncepta meritev se bodo uradni podatki o izpustih še povečali.
"Razkorak med laboratorijskimi in realnimi izpusti se povečuje. Tovarne uporabljajo vse več trikov. Zadela nas je afera Volkswagen, ki za potrošniške organizacije ni končana. Kar smo pričakovali že 10 ali 15 let nazaj, se je začelo dogajati zdaj. Prihodnost bo bolj čista. Potrebujemo drugačne oblike mobilnosti," pravi Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je včeraj v Ljubljani tudi organizirala okroglo mizo Zeleni avtomobili po letu 2020.
Uradni izpust CO2 vseh klasičnih avtov se bo kmalu znatno povišal
Čeprav avtomobilski proizvajalci v zadnjem obdobju vlagajo veliko denarja v razvoj novih bencinskih in dizelskih motorjev z nižjimi izpusti, dodajajo pa jim tudi hibridne dodatke za učinek elektrifikacije. Prepolovitev izpusta CO2 bo brez dodatka elektrike težka. Današnji avtomobili bodo zaradi spremenjenega načina merjenja izpustov (merili bodo v bolj realnih in ne le laboratorijskih) pri enakem tehničnem izhodišču kmalu dobili uradno višji izpust CO2. Inženirji bodo morali ta razkorak še dodatno zmanjšati.
Strategija ob izračunu, koliko ustreznih avtov potrebujemo, da se bo celotni ogljični odtis države spustil na želeno (od Evrope zahtevano) raven, odpira tudi vprašanje števila lastniških vozil. Po nekaterih projekcijah bi se lahko število teh v Sloveniji z dobrega milijona spustilo do ravni 700 tisoč vozil. Manjša kot je baza vozil z motorjem na notranje izgorevanje, manj električnih vozil (strategija jih predvideva 200 tisoč) leta 2030 potrebujemo. Pri tem sicer velja poudariti ugotovitve, da je prebivalstvo v Sloveniji zelo razpršeno in da tudi zato nove mobilnosti ne bo mogoče dosegati le prek javnega prometa. Del tega je kot storitev tudi souporaba avtomobilov.
"Statistično je lastniški avto kar 92 odstotkov časa avto parkiran. Pozdravljam državno strategijo. Ni pogumna, ampak je nujna. V njej predviden scenarij pa se bo zgodilo že prej. Ritem hitrosti sprememb bomo generirali uporabniki. Stanje čez 13 let je težko predvidevati. Prihaja avtonomna vožnja, pa leteči taksiji in podobno. Čez pet let si upam trditi, da marsikdo ne bo želel kupiti dizelskega avta," položaj ocenjuje Matej Čer, vodja projekta električne uporabe vozil Avant2Go.
Predstavil je primer zakonskega para v Ljubljani, ki je nekoč za svoj lastniški avto na mesec plačeval 500 evrov. Zgolj parkirnina je stala 100 evrov mesečno. Avto sta prodala, najem vozila za potrebe mobilnosti pa ju zdaj na mesec stane od 80 do 90 evrov.
