promet
Torek, 17. 10. 2017, 13.55
6 let, 6 mesecev
Danes v Sloveniji 690 električnih in 248 priključnih hibridnih vozil
Dileme novih vozil leta 2030: polnjenje kar prek drogov javne razsvetljave?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
4
Kakšne avte bomo lahko kupili leta 2030, ali omejitve veljajo tudi za rabljena vozila iz tujine, kje bomo zahtevane električne avtomobile in priključne hibride polnili? Danes raven 50 gramov izpusta CO2 na kilometer izpolnjuje manj kot tisoč slovenskih avtov.
Bomo nekoč svoje avtomobile res polnili prek drogov javne razsvetljave?
"Idealen scenarij predvideva pametno električno omrežje, ki bi jo podpirala tudi fotovoltaika. Avto bi torej uporabil tudi sončno energijo in jo zvečer, ko elektrike iz svoje baterije ne bi več potreboval, vračal v omrežje," napoveduje državni sekretar Leben.
"Prepričani smo, da strategija 'pije vodo' in da je njena izvedba realna in nujna," je podrobnejšo predstavitev državne strategije o alternativnih gorivih začel Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Strategija je posledica tako želje po čistejšem ozračju (okrog 40 odstotkov ogljikovega dioksida CO2 v Sloveniji prispeva prometni sektor) kakor tudi sledenje direktivam Evropske unije.
Država bo po besedah Lebna že novembra v medresorsko obravnavo vključila natančen akcijski načrt, ki bo pospremil strategijo tudi s potrebnimi nujnimi koraki za njeno uresničitev.
Omejitev tudi za novoregistrirane rabljene avtomobile iz tujine
Strategije, ki jo je vlada pripravljala dobro leto in je k njeni izdelavi privabila različna ministrstva in inštitute, napoveduje naslednje: leta 2025 bo mogoče v Sloveniji na novo registrirati le še osebni avtomobil, ki bo imel največ sto gramov izpusta CO2 na kilometer. Leta 2030 se bo ta dovoljena meja spustila na 50 gramov na kilometer. Predpis velja tudi za rabljene avtomobile, ki bi jih Slovenci kupili v tujini, pripeljali v državo in jih želeli tu prvič registrirati.
"Slovenija noče postati odpad, zato strategija velja tudi za novoregistrirane rabljene avtomobile iz tujine. Postavljena meja je zahtevna, tega se zavedamo. Toda pred nami je še 12 let. Trenutno smo v prvi plan postavili mejo CO2, toda Evropa od nas zahteva tudi občutno znižanje prašnih delcev in dušikovih oksidov," pravi Bojan Žlender, vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko.
Danes v Sloveniji ciljni izpust CO2 dosega le 938 avtomobilov
Izhodišča danes niso bleščeča. Konec septembra je bilo v Sloveniji registriranih 690 električnih avtov (letos 241 novih) in 248 priključnih hibridov (letos 137 novih). To sta skupini avtomobilov, ki danes edini izpolnjujeta pogoj 50 gramov izpusta CO2 za leto 2030. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji na voljo 227 javnih električnih polnilnic.
"Trenutna polnilna mreža je glede na število vozil primerna. Vsekakor jo želimo širiti. Tudi na področju pogonskih virov, kot je stisnjen zemeljski plin. Danes so v Sloveniji take polnilnice štiri, prihodnje leto bo še deset novih. V Ljubljani imamo danes 65 mestnih avtobusov, ki uporabljajo ta zelo čist pogonski vir. V krajih z novimi polnilnicami bi lahko to pospešilo uporabo tega goriva," nadaljuje Žlender.
Odzivi na strategijo različni: največ pomislekov glede polnilne infrastrukture in električnega omrežja
Kot smo pisali pred dnevi, so bili odzivi avtomobilskih trgovcev na strategijo zelo različni. Nekateri jo podpirajo in jo komentirajo celo kot logično spremljevalko razvoja avtomobilske industrije, drugi jo označujejo kot potezo, ki nima realne osnove. Največje dileme se pojavljajo glede polnilne infrastrukture. Kako bo povečano število vozil sprejelo električno omrežje, kako polnilnice zagotoviti tudi prebivalcem v stanovanjskih naseljih in blokih?
Preskok na želenih 200 tisoč električnih avtomobilov, ki jih država želi imeti leta 2030 na slovenskih cestah, ne bo linearen. Postopnemu razvoju avtomobilske industrije, ki bo razvila vsakodnevno bolj uporabna vozila z večjim dosegom, bo sledil tudi razvoj celotne infrastrukture, poudarja Žlender.
V Sloveniji smo imeli konec lanskega leta 227 javnih električnih polnilnic.
Bomo avtomobile polnili prek stebrov javne razsvetljave pred blokom?
"Zakaj ne bi uporabili obstoječe napeljave in v naseljih polnilnic uredili prek drogov za javno razsvetljavo? Take rešitve poznamo tudi iz tujine. Sicer pa bomo zagotovili ustrezna evropska sredstva, sredstva za informiranje, davčne in finančne spodbude in podobno. Podpirajo nas tudi distributerji električne energije, ki bodo seveda oblikovali svojo cenovno politiko. Idealen scenarij predvideva pametno električno omrežje, ki bi jo podpirala tudi fotovoltaika. Avto bi torej uporabil tudi sončno energijo in jo zvečer, ko elektrike iz svoje baterije ne bi več potreboval, vračal v omrežje," napoveduje Leben.
Plačilo nadomestila za uporabo cest kmalu glede na izpust vozila
Po Žlendrovih besedah bo država spremenila zakon o nadomestilu za uporabo cest, ki je trenutno vezan predvsem na prostornino motorja in moč. V prihodnje bo pri razporeditvi vozil v cenovne razrede ključna raven toplogrednih izpustov.
Poleg napovedanega akcijskega načrta bodo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor naredili tudi celotno analizo vpliva izvajanja strategije na kakovost ozračja v Sloveniji.
4