Četrtek, 9. 7. 2020, 8.43
3 leta, 9 mesecev
Moja dirka 2020, 1. del
Preplet imen, navdušenja in strasti. Vas presenetijo njihove zgodbe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Okoli 60 posadk bo v soboto v Velenju začelo prvi letošnji reli državnega prvenstva, ki je zaradi omejitev ob koronavirusu covid-19 v nadaljevanju leta še v precejšnji nejasnosti.
Zgodba o avtomobilski strasti, ki že desetletja premamlja, osvaja in žene naprej tudi mnoge Slovence. Začetek novega državnega prvenstva odpira pogled v minula desetletja, evolucijo športa in zanimivo igro pripovedi posameznikov, ki se v teh letih med seboj prepletajo.
Drago Zonta je bil z zastavo 101 pred 40 leti državni prvak v skupni razvrstitvi DP Jugoslavije v reliju.
Leto 1980. Slovenski avtomobilski šport pred 40 leti. V reliju takratnega jugoslovanskega državnega prvenstva se je nadaljevala prevlada slovenskih voznikov. Državni prvak v reliju v skupni razvrstitvi je postal Drago Zonta s stoenko, ki je bil po Alešu Pušniku (dvakrat), Andreju Vidicu in Branetu Kuzmiču (dvakrat) še sedmi zaporedni slovenski reli prvak skupne Jugoslavije.
To je bilo tudi leto, ko je lahko Stojan Pirjevec s preprostim avtomobilom, kot je stoenka, še zadnjič dobil reli Saturnus v skupni razvrstitvi in ko je Dagmar Šuster, zadnjih 18 let direktor zveze za avtošport AŠ2005, s fiat ritmom dobil svojo prvo gorsko dirko. Leta 1980 so Štajerci prav tako obudili gorsko dirko na Pohorje, ki je štela za jugoslovansko državno prvenstvo.
"Oblekel sem navadne kavbojke in karirasto srajco, ki sem jo kupil v ameriški trgovini v Trstu. Zavihal sem rokave in šel na štart," so Zontine besede, ki dobro opisujejo romantičnost in preprostost dirkanja pred 40 leti.
Darko Peljhan vrti volan že od leta 1991, leto prej pa je bil sovoznik današnjemu podpredsedniku zveze AŠ2005 Miranu Kacinu.
Menjave generacij in Idrijčan, ki bo na reliju v Velenju nastopil že petindvajsetič
Kdor bi se leta 1980 usedel v namišljeni časovni stroj, bi tudi deset ali dvajset let pozneje ob slovenskih zavitih cestah doživel pristno strast slovenskega avtomobilskega športa. Doživel bi razmah relija Saturnus in novih lokacij, od leta 1986 tudi gostovanja državnega prvenstva v reliju v Velenju.
Leta 1990 je bil ta reli sicer odpovedan (umik generalnega pokrovitelja Marlbora), a na dirkah so se že menjale generacije. Leto pozneje je v Velenju s svojim tretjim mestom na zadnjem reliju državnega prvenstva skupne Jugoslavije svoj prvi odmeven rezultat uspel poznejšemu večkratnemu prvaku Darku Peljhanu (VW golf G60).
Prav Peljhan je v Velenju, kjer letos praznujejo 35-letnico svojega relija in jim bo kljub vsem organizacijskim težavam (ukrepi proti širitvi okužb s covid-19) uspelo izpeljati dirko, do zdaj med vsemi vozniki zbral največ nastopov. Na štartu bo letos že petindvajsetič.
Spomini na obdobje pred 20 leti - Peljhanov VW golf IV kit car je bil eden od najboljših reli avtomobilov v slovenskih rokah in na prehodu takratnega desetletja ob boku seat ibize kit car Andreja Jereba.
Današnja realnost so dirkalniki razreda R5 - tale ford fiesta R5 (nekdanji avtomobil Slovaka Vlastimila Majerčaka) bosta vozila Aleš Zrinski in sovoznik Rok Vidmar.
20 let od izjemne sezone dveh vrhunskih voznikov v dirkalnikih kit car
Peljhan bo na štartu tudi v soboto. To je 30 let po začetku svoje športne poti, 29 let po odmevnem tretjem mestu in 27 let po tistem, ko je v hudem nalivu v Velenju - in to na zadnji hitrostni preizkušnji - potrdil svoj prvi naslov državnega prvaka.
In 20 let po eni od njegovih najhujših nesreč, ko je že po cilju ene izmed hitrostnih preizkušenj velenjskega relija povsem razbil svojega VW golfa IV kit car. To je bilo sklepno dejanje izjemne sezone, nepopustljivega dvoboja dveh vrhunskih dirkalnikov razreda kit car in dveh izjemnih voznikov slovenskega relija - Peljhana in Andreja Jereba.
Rok Turk je trikratni zaporedni državni prvak v reliju, kot najstnik pa je bil še navdušen "pomagač" v Peljhanovi ekipi.
O tem, kako je Peljhanov mladi navijač postal njegov sovoznik, mladi mehanik pa državni prvak …
In še beseda o tem, kako se avtomobilska strast nadvse hitro kot virus prenaša iz generacije v generacijo; Peljhanov sovoznik bo v soboto Matej Čar, leta 1991 ob začetku vozniške Peljhanove kariere njegov komaj 11-letni navijač.
In Rok Turk, aktualni državni prvak, je pri podobnih letih že pomagal v Peljhanovem moštvu in se pozneje kmalu prelevil tudi v njegovega mehanika. V soboto bo imel Turk štartno številko 1, Peljhan pa bo s številko 3 štartal dve minuti za njim.
V Velenju bo v soboto potekal že 35. reli, a bo v znamenju ostrih omejitev ob nevarnosti širjenja okužb s koronavirusom covid-19.
Saturnusova zmagovalna stoenka bi bila danes le še nostalgičen spomin
Toda če marsikatero ime v slovenskem avtošportu ostaja enako, je iz tehničnega vidika od osemdesetih in devetdesetih let vse povsem drugače. Pirjevčeva zmagovalna stoenka s Saturnusa leta 1980 bi bila danes na štartu le še nostalgičen spomin na romantične čase avtomobilskega dirkanja, ko je bil tekmovalni avtomobil med tednom tudi vsakdanje prevozno sredstvo za prevoz do službe, vrtca ali šole. Tehnični napredek ni nujno tudi tisto, česar si ob hitrostnih preizkušnjah najbolj želijo navijači.
Najbolj privlačna dirkaška tehnika že pred 20 leti?
Pred 30 leti so vrh slovenskega relija krojili predvsem štirikolesno gnani dirkalniki skupine N (dokaj omejeno predelani serijski avtomobili), toda tiste prave specialke skupine A so navduševale, vzbujale emocije, dvigale kocine.
Peljhanov nekdanji tovarniški VW golf G60, mazda 323 GT-R nekdanjega olimpijca Tomaža Jemca, pa nato leta 2000 že omenjena kit car dirkalnika Jereba in Peljhana - slednja z atmosferskim motorjem, gromkim zvokom in brezkompromisno brutalnostjo.
V reliju so nepogrešljivi tudi sovozniki in sovoznice. To je državna prvakinja Blanka Kacin, ki bere zapiske Roku Turku.
Ključen ostaja voznik - on je tisti, ki naredi potezo več in ob ceste privabi gledalce
Iz vidika neposrednega doživetja adrenalina, tehnične dovršenosti in tudi vozniške spretnosti so dirkalniki skupine A najbrž pomenili vrhunec evolucije relija.
Današnji dirkalniki razreda R5 so izjemno hitri, a s turbo motorjem tudi nekoliko manj atraktivni. Še vedno pa velja enako kot pred dvajsetimi, tridesetimi ali štiridesetimi leti - ključen je voznik, in le on je tisti, ki s katerimkoli dirkalnikom lahko stori potezo več.
Tisto, zaradi česar obiskovalci sploh hodijo na dirke, o njih govorijo doma, prek socialnih omrežij, vzneseno tudi s prijatelji ob pivu. In zato tako pogosto govorimo o iskanju naslednjega slovenskega voznika, ki bi s takimi potezami potegnil avtošport iz stagnacije in (medijske) osame.
Velenje sicer ne bo videlo lanskega zmagovalca Boštjana Avblja, a zato bo na nedavnem odličnem nastopu v Italiji čez dva tedna na štartu prvega letošnjega relija za evropsko prvenstvo v Rimu.
Velenjski reli v znamenju omejitev covid-19 in vlogi favorita Roka Turka
“Nenavadno se je na prvo dirko sezone podati šele julija. Izkoristili bomo vse priložnosti za nastope tudi v prihodnjih mesecih. Poleg slovenskega državnega prvenstva, ki je predvsem zaradi Hyundaia osrednja prioriteta, sem si želel nastopiti tudi na nekaterih relijih v tujini. Letos bo najbrž za vse zmanjkalo časa oziroma prostih koncev tedna,” pred relijem v Velenju pravi Rok Turk (hyundai i20 R5), trikratni zaporedni državni prvak v skupni razvrstitvi.
Od vloge favorita ob odsotnosti Avblja ne beži, a pred kratkim relijem - šest hitrostnih preizkušenj bo dolgih le 76 kilometrov - poudarja tudi nehvaležnost take vloge. Vsaka napaka ga bo lahko drago stala.
Med Slovenci imata z dirkalnikoma R5 največje ambicije Aljoša Novak (škoda fiesta R5) in Aleš Zrinski (ford fiesta R5), večkrat omenjeni Peljhan pa bo poskušal z VW polom proto (osnova dirkalnika je mitsubishi lancer EVO X) podobno kot lani dirko končati pred vsemi dirkalniki z dvokolesnim pogonom.
Rok Jerkič, državni prvak divizije I, ne bo branil naslova. Avtomobil je prodal Luki Brusu, sam pa resnejšo vrnitev načrtuje za prihodnje leto.
Nekdanji madžarski reli prvak ob debiju v Velenju ni končal niti enega “brzinca”
Vsaj na papirju bi morala biti Turku najbližje nekdanja madžarska prvaka Andras Hadik (ford fiesta R5) in Ferenc Kiss (VW polo R5). Še ta zanimivost - Kiss je bil s subaru imprezo WRC madžarski prvak leta 1998, ko je tudi že nastopil na reliju Velenje.
Ta je bil takrat prvič del evropskega prvenstva (kot prvi slovenski reli po Saturnusu), a je s ceste zletel že na prvi hitrostni preizkušnji in tako ni bilo nič od dvoboja s (žal že pokojnim) poljskim zvezdnikom Januszem Kuligom (toyota celica GT-four).
Novak in Jerkič sta naslov državnega prvaka že predala
Medtem ko bo Turk branil naslov državnega prvaka, ga v diviziji II med dvokolesno gnanimi dirkalniki ne bo Tim Novak. To bo tudi letos iz tekmovalnega vidika osrednji razred državnega prvenstva. Kopica voznikov in izenačeni dirkalniki obetajo napete dvoboje za vsako razpoložljivo sekundo. Na prvem reliju so favoriti Jernej Fakin (peugeot 208 R2), Simon Mlinar (peugeot 208 R2), Marko Grossi (peugeot 208 R2) in še mnogi drugi fantje.
V najmanjšem razredu divizije I prav tako naslova državnega prvaka ne bo branil Rok Jerkič (MG ZR 105). Svoj dirkalnik je prodal in letos načrtuje nastop na kvečjemu enem reliju ter pripravo na resnejši program v sezoni 2021. Ob umiku Jerkiča bo v tem razredu v boju za vrh nedvomno velika gneča. Lani sta bila Jerkiču v skupnem seštevku še najbližje Bojan Velkavrh (VW polo) in Jure Jereb (VW polo).
