Četrtek, 7. 5. 2020, 6.04
3 leta, 12 mesecev
Obljubljena in realna poraba goriva: kdo je v žepu držal največjo figo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,51
5
Zveza potrošnikov Slovenije z nazornim prikazom starega merilnega sistema za uradno merjenje porabe goriva prikazuje, kako pomemben bo dokončen prehod na precej bolj realno merjenje WLTP. Razlike med obljubljenimi in dejanskimi porabami so bile nekoč zares ogromne.
V začetku prihodnjega leta se bo končal prehod na merilni standard WLTP, ki je nadomestil zastareli standard NEDC. Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) je izpeljal primerjalno ocenjevanje in s tem ponovno potrdil nezanesljivost starega sistema NEDC. Več zavajanj oziroma odstopanj so ugotovili pri dizelskih vozilih, načeloma pa so bila odstopanja manjša pri starejših avtomobilih.
Večja odstopanja pri dizelskih kot bencinskih motorjih
Kot poudarjajo na MIPOR, je bila glede na zbrane in preračunane podatke povprečna razlika med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi podatki bencinskih motorjev dokaj sprejemljivih 13,8 odstotka, pri skoraj natančno polovici obravnavanih avtomobilov pa so ugotovili razliko, ki je nižja od desetih odstotkov.
Odstopanja so bila občutno višja pri dizelskih motorjih, saj je bila v povprečju razlika pri 50 najbolj pogostih modelih višja od 20 odstotkov.
Analiza podatkov je potekala v dveh fazah
Zgodba o zavajanju s porabo goriva je doživela vrhunec z afero Dieselgate, ko so ameriški okoljevarstveniki Volkswagnu dokazali, da je celo namenoma prilagodil programsko opremo v vozilih, da bi ta na laboratorijskih preizkusih prikazala čim nižje vrednosti porabe goriva.
Na MIPOR so ob koncu leta 2016 prvič primerjali uradno zabeležene podatke s homologacijskega kartona in porabo goriva, ki jo na nemški strani spritmonitor.de, nekakšni vseevropski bazi, sporočajo lastniki avtomobilov. Po skoraj treh letih in pol so raziskavo ponovili.
"Kot osnovo smo tudi tokrat vzeli slovenski vozni park ob koncu leta 2019, podatki so javno dostopni na portalu OPSI, obnavljajo jih ob koncu junija in ob koncu decembra. Bazo smo prečistili in izluščili po 50 modelov z dizelskim in bencinskim motorjem," je način izbora vozil razložil Boštjan Okorn in dodal: "Primerjavo med homologacijsko in realno izmerjeno povprečno porabo goriva smo iz odstotkov preračunali v dodaten strošek, ki ga ima lastnik takšnega avtomobila zaradi nerealnih vrednosti porabe. Upoštevali smo trenutno veljavno ceno goriva, ki je okrogel evro tako za dizel kot bencin in je med najnižjimi v zadnjih letih."
5