Četrtek, 22. 9. 2022, 23.11
2 leti, 2 meseca
Po Ljubljani s Caetanovim avtobusom na vodik
Vrnili so nasmeške: Janković gostom ponudil 250 tisočakov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,33
19
Ljubljana bo že prihodnje leto naročila vsaj pet novih električnih avtobusov, vrata so odprta tudi za avtobuse z vodikovim pogonom. Cene so visoke, tako za avtobuse kot polnilnice, obe tehnologiji pa kažeta pot v brezogljični mestni promet.
Janković je za avtobus - malo v šali, malo pa tudi zares - ponudil četrt milijona evrov. Ljubljana bo sicer dobila avtobuse z novimi alternativnimi pogoni, v roku dobrega leta bodo to najprej električni avtobusi.
Se še spomnite, da so nekoč mestni dizelski avtobusi vozili čez Tromostovje v središču Ljubljane?
Ne le zapiranje mestnih središč, tudi spremembe pri pogonih v javnem prometu so neizogibne. Avtobusom s klasičnimi pogoni na fosilna goriva so bolj ali manj očitno šteti dnevi, saj na ceste počasi, a nezadržno prihajajo vozila brez neposrednega izpusta toplogrednih in preostalih škodljivih plinov. Desetletje so bili v ospredju predvsem pogoni na stisnjen zemeljski plin, zdaj je razvoj usmerjen predvsem v izkoriščenje ali baterijskih električnih ali pa vodikovih pogonov.
Portugalski avtobus, nemški motor in japonska vodikova tehnologija
V Ljubljani na progi 2 ta mesec testno vozi Caetanov dvanajstmetrski avtobus, ki ga poganja vodik. Portugalski proizvajalec je skupaj s Toyoto že uveljavljen na področju proizvodnje avtobusov z alternativnimi pogoni, japonski avtomobilski proizvajalec pa je eden redkih, ki je že dolgo zvest razvoju vodika kot enega izmed pogonov prihodnosti.
Mestni avtobus, ki ga poganja elektromotor in ne dizelski motor, ima lahko veliko prednosti. Izpušne cevi nima, pri vodiku je edini izpust dejansko voda. Vožnja je povsem tiha, tudi veliko bolj mirna kot pri klasičnem avtobusu. Na drugi strani so seveda visoke nakupne cene in težave pri polnilni infrastrukturi. Tudi energija je trenutno draga.
Polnjenje avtobusa z vodikom. Sprejme lahko do 37,5 kilograma vodika, kar lahko zagotavlja tudi več kot 450 kilometrov dosega. Polnjenje traja le nekaj minut.
V dobrem letu v Ljubljano vsaj pet električnih avtobusov
Toda ne glede na ovire je prihodnost začrtana. Ljubljanski potniški promet (LPP) trenutno uporablja 212 mestnih avtobusov, od tega jih že 120 poganja stisnjen zemeljski plin. Od leta 2010 je LPP skladno z lastno strategijo naročal le še tovrstne avtobuse.
"Za prihodnje leto imamo v načrtu nakup večjega števila električnih avtobusov. Teh avtobusov bi moralo biti več kot pet. Skladno z dobavo, ki znaša okrog enajst mesecev, bi morali ti avtobusi v Ljubljani začeti voziti konec prihodnjega leta ali pa vsaj v začetku leta 2024," je za Siol.net povedal Rok Vihar, namestnik direktorja LPP.
Rok Vihar, LPP.
Namestnik direktorja LPP: Elektrika in vodik sta različna, a nikakor konkurenčna"Že dolgo spremljamo razvoj na področju javnega potniškega prometa in tehnologij, ki omogočajo prehod na ogljično nevtralno mobilnost. V preteklosti smo skladno z našo strategijo investirali v avtobuse s pogonom na stisnjen metan. To ni bila zgrešena, temveč pravilna odločitev. Ti avtobusi omogočajo ogljično nevtralnost, a na drugačen način," ocenjuje Vihar iz LPP-ja.
Toda zdaj stisnjen zemeljski plin ni več v prvem planu?
V zadnjem času se je zgodil premik v razmišljanju in zdaj se ne omenja le ogljične, temveč tudi toksično nevtralnost. Vozila na strnjenih urbanih območjih v tem primeru ne sproščajo škodljivih izpustov in tu so nato v veljavi baterijski električni in vodikovi avtobusi.
Kakšne so prednosti vodika pred klasičnim baterijsko-električnim pogonom?
Prednost je predvsem v hranjenju energije. Vodik je eden redkih energijskih nosilcev, ki lahko proizvedeno zeleno energijo učinkovito shrani za daljše obdobje. Pri elektriki je težava ravno to, kako jo hraniti in istočasno uporabiti. Tak avtobus je prihodnost in verjamem, da bodo taki avtobusi v prihodnje tudi vozili.
Bomo v Ljubljani dočakali električne ali vodikove avtobuse oziroma ali se bosta obe tehnologiji dopolnjevali?
Tehnologiji sta glede na naše teste različni, nikakor pa ne konkurenčni. Tehnologiji sta komplementarni, lahko se uspešno dopolnjujeta. Lahko trdim, da se bodo na določenih mestih v prihodnje uvajali električni avtobusi, predvsem na daljših linijah, medkrajevnih avtobusih in zgibnih mestnih avtobusih, ki porabijo več energije, pa se bodo uvajali tudi vodikovi pogoni. Verjamem, da jih bomo videli.
To mobilno vodikovo polnilnico je izdelal Messer, stane pa okrog 1,5 milijona evrov.
Del polnilnega sistema je tudi kompresor, ki vodik stisne na ustrezen tlak za tovorna vozila oziroma osebne avtomobile.
Za električni avtobus pol milijona evrov, za vodikovega vsaj okrog 600 tisočakov
LPP je že testiral električne avtobuse Mercedes-Benza in Iveca, zdaj je na testu torej še vodikov avtobus Caetana. Električni avtobus je približno za četrtino cenejši od tistih s pogonom na vodik, je pojasnil Vilhar.
Če avtobus dvanajstmetrskega razreda s pogonom CNG stane okrog 300 tisoč evrov, je treba za električnega odšteti približno 500 tisoč evrov, za vodikovega pa vsaj okrog 600 tisočakov.
Za mobilno vodikovo polnilnico, kakršna je v Ljubljani trenutno Messerjeva - uporablja jo LPP -, je treba na trgu odšteti okrog 1,5 milijona evrov. Polnjenje vodika je hitrejše kot pri elektriki, kjer so načeloma manjša vlaganja v polnilnice. Glede na povprečni doseg in dnevne potrebe avtobusov obe tehnologiji uporabniško zadostujeta.
Janković obljublja lokalno proizvodnjo vodika prek elektrolize
Ob testiranju vodikovega avtobusa je ljubljanski župan Zoran Janković izpostavil potrebo po večji energijski samozadostnosti. To velja tudi za vodik, ki bi ga lahko prek elektrolize in sončne električne energije proizvajali lokalno tudi v Ljubljani. To bi se lahko zgodilo prek projekta prenove Ljubljanice. Hidrocentrala bi po Jankovićevih besedah lahko skrbela tudi za proizvodnjo vodika in s tem pogon tako za mestne avtobuse kot tudi druge uporabnike.
Avtobus je opremljen z modernimi varnostno-asistenčnimi sistemi. Med temi je sistem za prepoznavo utrujenosti voznika, ki lahko prek zaslona in kamer spremlja tudi 360-stopinjsko sliko okrog avtobusa.
Poganja ga Siemensov 180-kilovatni elektromotor. V prostoru nad streho ima lahko s seboj do 37,5 kilograma vodika, kar lahko zagotovi tudi več kot 450 kilometrov dosega.
19