Najhitrejši renault v Sloveniji, ki med ovinki zlahka užene superšportnike

Slovenski renaulti, ki so bruhali ogenj. Dobesedno.

Športni renaulti so del zgodovine slovenskega avtomobilizma že iz 70. let, ko si je z odličnimi nastopi z renaultom 12 alpine Mariborčan skoraj prislužil tovarniško podporo Renaulta in povabilo v njihovo tovarniško ekipo. Po Pušniku, ki je vozil tudi renaulta 5 alpine, se je v najhitrejše renaulte takratne Jugoslavije usedel Brane Kuzmič.

Sredi osemdesetih je na domačem reliju Saturnus in na izbranih prireditvah evropskega prvenstva vozil Renaultov dirkalnik skupine B, ki je imel sredinski motor z okrog 230 "konji", turbinskim polnilnikom in pogonom na zadnji par koles. Skozi izpušno cev je dobesedno bruhal ogenj.

Sestavljanje dirkalnika je podobno sestavljanju legokock

Letos je na slovenske ceste zapeljal najnovejši Renaultov dirkalnik na osnovi clia. Z novo generacijo avtomobila so v Dieppu, kjer je sedež Renault Sporta, razvili clia R3T z 1,6-litrskim turbomotorjem in pogonom na sprednji kolesi. Ta seveda nima več veliko skupnega s komaj obvladljivo Kuzmičevo "petko" pred tridesetimi leti, saj se je mednarodni avtomobilski šport v tem času povsem spremenil. Clio R3T je predvsem dirkalnik za nacionalna in regionalna prvenstva.

Clia R3T, ki skupaj s potrebnim osnovnim cliom in vsemi deli za predelavo (tako imenovani kit iz Renault Sporta) stane okrog sto tisoč evrov, je v Slovenijo pripeljal državni prvak v reliju Aleks Humar. Idrijčan ga je v nekaj mesecih sestavil sam in ta konec tedna z njim tudi že odpeljal svoj prvi reli v Avstriji. To je bil sicer predvsem testni nastop, saj Humarja in sovoznika Florjana Rusa vleče predvsem v Italijo in tamkajšnje močno pokalno tekmovanje s prav takimi clii.

Turbinski polnilnik iz megana RS spremeni način vožnje

Če je serijski clio RS z novo generacijo izgubil velik del ostrine in neposrednosti svojega predhodnika, za dirkalno različico kaj takega ne moremo trditi. Zamenjala je svojo osebnost, saj clia namesto dvolitrskega atmosferskega motorja zdaj poganja 1,6-litrski motor s turbinskim polnilnikom. Dirkalnik je zato mnogo tišji, Humarju ga tudi ni treba več priganjati v tako visoke vrtljaje.

"Pri tem motorju je treba prestave pretikati okrog 2.000 vrtljajev nižje kot pri predhodniku z atmosferskim dvolitrskim motorjem. Tega se je treba privaditi, da pride pod kožo in postane rutinsko. Na prvih testih sem imel občutek, da ni prave hitrosti. No, ko sem začel pred ovinkom zavirati, sem videl, kako hiter dejansko sem," je o avtomobilu v Avstriji še razlagal Humar.