Torek, 26. 9. 2017, 9.33
6 let, 6 mesecev
Lahko stranka Zelenih zatrese nemški energetski trg in avtomobilsko industrijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Avtomobilski proizvajalci so z zanimanjem pričakovali razplet parlamentarnih volitev v Nemčiji. Kljub zmagi dozdajšnje kanclerke Angele Merkel pa negotovost povzroča vloga stranke Zelenih. Se bodo upali agresivneje poseči v nemške termoelektrarne in avtomobilsko industrijo?
Angeli Merkel se je po rezultatih volitev sicer smejalo, toda iskanje političnega ravnovesja bo tudi za izkušeno Nemko precejšen zalogaj.
Kako pomembne bodo v vladni koaliciji okoljevarstvene teme?
Dozdajšnja kanclerka Angela Merkel bo v novi koaliciji morala iskati nove partnerje. Socialni demokrati (SDP) se namreč selijo v opozicijo. Med partnerji Merklovih krščanskih demokratov (CDU) so tako mogoči Svobodni demokrati in stranka Zelenih. Prvi so naklonjeni gospodarstvu in poslom, Zeleni pa v prvi plan seveda postavljajo okoljevarstvene teme.
Okoljevarstvene teme so že pred volitvami burile nemško javnost. Proti večjim nemškim mestom je odprtih več tožb, da bi zaradi poslabšanega ozračja v mestih (predvsem raven dušikovih oksidov) omejili ali celo prepovedali dostop v središča s starejšimi dizelskimi vozili. Taki ukrepi so bili na primer konkretno predstavljeni v Münchnu in Stuttgartu, kjer je na primer dom avtomobilskih velikanov, kot so BMW, Mercedes-Benz in Porsche.
Protesti v Nemčiji proti termoelektrarnam in kurjenju premoga.
Stranka Zelenih bo morala kot morebitni koalicijski partner omiliti stališča do ukinitve prodaje novih klasičnih avtomobilov, ugotavljajo analitiki v Nemčiji.
Zeleni bi predvsem ukinili nemške termoelektrarne, bodo avtoindustrijo pustili na miru?
Zeleni so bili kritiki nemškega odmika od jedrske energije in afer okrog manipulacij z izpusti dizelskih motorjev. Stranka je v predvolilnih soočenjih celo zahtevala prepoved prodaje novih vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem že leta 2030. To bi bilo 10 let pred podobnim načrtovanih ukrepom v Franciji in Veliki Britaniji. Ob tem so si želeli postopno zapiranje termoelektrarn, ki kurijo premog. To je do okolja najmanj prijazen vir energije, ki pa zagotavlja skoraj četrtino (23 odstotkov) nemške bruto proizvodnje elektrike.
Zeleni bi sicer tudi termoelektrarne odpravili že leta 2030, kar pa v Nemčiji tudi vzbuja pomisleke. Po nekaterih analizah bi morali Nemci v tem primeru iz drugih virov na letni ravni zagotoviti dodatnih 130 gigavatnih ur električne energije.
Z nemškimi avtomobili je neposredno povezano tudi gospodarstvo v Sloveniji
Nemški analitiki sicer poudarjajo, da bi Zeleni kot koalicijski partnerji imeli najbrž večji vpliv na usodo termoelektrarn in z njimi povezanega premoga kot pa na avtomobilsko industrijo. Ta je v Nemčiji pač zelo močna, saj zaposluje več kot 800 tisoč ljudi. Njen vpliv na gospodarstvo je izjemno pomemben. To vprašanje kajpak zadeva tudi slovenska izvozna podjetja, ki so kot dobavitelji nemške industrije neposredno vezani na Nemčijo. Pri okoljskih vprašanjih je sicer treba poudariti, da dizelski motorji na drugi strani skrbijo za nižanje povprečnega izpusta CO2 in s tem sledenjem direktivam Evropske unije.
