Korejski protinapad: i20 zdaj postavlja nova merila

Novo oblikovanje je podpisano z dnevno LED svetlobo

Vozilo se je najbolj povečalo v širino (štiri centimetre) in rahlo v dolžino, na gumah 215/45 R17 je nižji od predhodnika. 352-litrski prtljažnik je pridobil 26 litrov, vendar to ne velja za testno različico, kateri električni del odvzame 90 litrov. 

Maska z značilno obliko znamke je razpotegnjena vse do žarometov. Podpis dnevnih luči z ostrim kotom se svetlo izstopajoče nadaljuje pod okni in navzgor obkroži zadnje bočno stekelce. Zadnje luči, podpisane z Z, so povezane z rdečo linijo, ki loči črn zgornji del petih vrat od spodnjega modrega. Dobro delo oblikovalcev!

Prijetno izdelana notranjost

Ne volan ne merilnika ne sledita obliki, videni v i30. Sivo prešit usnjen obroč ima svetlo lepo izdelano povezavo osnovnih prečk s tankima spodnjima. Osrednji 10,25-palčni zaslon se dotika digitalnih merilnikov enake dimenzije. Vzdolžne reže prek celotne armature domiselno povezujejo štiri zračnike v enotno celoto.

Dvobarvna notranjost (vsega 30 evrov doplačila) je živahno polepšana s svetlimi površinami (žepi v vratih, konzola med sedeži, pokrov sovoznikovega predala). Vtis dopolnjuje ambientalna modra osvetlitev v predalih vrat in na konzoli med sedežema. Sivi šivi okrasijo sedeže, naslona na sprednjih vratih (mehke obloge), manšeto prestavne ročice in vzvoda ročne zavore. Vedno pohvalimo osvetlitev ogledalc z ločenima stikaloma, namesto z odpiranjem pokrova.

Maska v osnovi sledi obliki pri i10 in 130, pri i20 pa je raztegnjena povsem do žarometov. Foto: Gašper Pirman

4x190 se ravno še izide

Prostornost v kabini ocenimo tako, da 190 centimetrov visoka potnika sedeta drug za drugim. Sedeži so ustrezno prešiti za čvrsto in udobno namestitev, sprednja sta tudi športno ukrojena. Okna v samodejno klimatizirani notranjosti se pomikajo električno, avtomatsko le na voznikovi strani. Odlagalne površine ustrezajo potovalnim potrebam dveh, največ treh oseb, saj polna zasedenost ne bi šla najbolj skupaj z velikostjo prtljažnika.

Posebnosti prtljažnika

Volumen prtljažnika se v primeru hibridnega pogona zmanjša od osnovnih 352 na 262 litrov, v primeru položenih naslonjal pa od Prtljažnik je na račun mehko hibridnega pogona zmanjšan za 90 litrov. Vso pohvalo si zaslužijo vodila za pokončni način namestitve pokrova prtljage (kadar ni v uporabi). To rešitev smo videli prvič. Foto: Gašper Pirman 1.165 na 1.075 litrov. Pod ploščo se pokaže gola pločevina, na katero je pritrjena 48-voltna baterija. Poleg bi bilo dovolj prostora za ustrezno namestitev kompleta opreme, vendar ni niti posebnega utora za vlečno kljuko.

Ravno dno nastane pri zgornjem položaju prtljažne plošče, v spodnjem pa nastalo stopnico premošča klančina. Vso pohvalo si zaslužijo vodila za pokončni način namestitve trdnega pokrova prtljage (kadar ni v uporabi) za naslonjali. Unikatno, še nikoli prej videno!

Neposreden volan (2,4 "lock to lock")

Za dober prvi vtis in občutek poskrbi usnjen, svetlo polepšan in primerno oblikovan športni volan. Digitalni merilniki se obarvajo različno glede na izbrani način vožnje, med ostalim pa lahko prikazujejo tudi pretok energije. Glasnost se upravlja z vrtljivim gumbom, tudi stikali klime sta ergonomsko pomični gor/dol namesto otipavanja zaslona.

Ročno prestavljanje deluje z "nedirkaškim" pomikom naprej v višjo prestavo, športne občutke pa vrača običajna ročna zavora. Manj ergonomsko so razporejena ogrevalna ali "zimska" stikala, in sicer pod levim zračnikom za volan, za sedeže pred prestavno ročico in za stekla v sklopu klimatskih stikal.

Ne volan ne merilnika ne sledita obliki, videni v i30. Sivo prešit usnjen obroč ima svetlo, lepo izdelano povezavo osnovnih prečk s tankima spodnjima. i20 vztraja pri ročni zavori. Mi smo za! Foto: Gašper Pirman

Vožnja se prične varčno

Po zagonu motorja je i20 naravnan na način eco. Pri tem sicer ni tako ležeren, kot i30 wagon, saj se motor kar lepo zavrti, kadar voznik odločno pohodi plin. Pred prehitevanjem vseeno priporočamo izbiro načina vsaj "comfort", oziroma ustrezno ročno prestavljanje navzdol.

To posebej velja na prehitevalnem pasu, kadar želimo s tipko RES pospešiti na prej nastavljeno hitrost. Na primer nekdo pred nami prehiteva tovornjake in vozi 100 kilometrov na uro. Sledimo mu z aktivnim tempomatom nastavljenim na 130 in ko je prehitevalni pas prost, se prepustimo samodejnemu pospeševanju. To se z načinom eco zavleče na kilometer ali dva v "veselje" zadaj vozečih.

Živahen način comfort, sport pa z vsemi konji

Režimi avtomatskega prestavljanja so različni glede na izbrani način. Menjalnik deluje brez sunkov (tudi pri speljevanju) in dovolj odzivno v obe smeri, poleg D pa se pregledno izpiše številka. Pri ročni izbiri pomaga indikator prestavljanja, ki se ne meni za izbrani način in pri vseh treh predlaga prestavljanje približno pri dva tisoč vrtljajih.

Pri športni vožnji se indikator včasih malo šali, kadar na primer v drugi prestavi blizu pet tisoč vrtljajem zahteva peto ali celo šesto. Tega voznik seveda noče in pri sekvenčnem načinu niti ne gre z eno potezo. Sicer pa se navzgor prestavlja s pomikom naprej po vzoru bolj umirjenih vozil.

O vožnji na odprtih cestah in v naselju

Podvozje je nastavljeno kot kompromis med potovanjem tako na avtocestah (smerna stabilnost) kot na podeželju (vodljivost) in slabših podlagah (udobje). Z neposrednim volanskim prenosom, zlasti v načinu sport (stikalo drive mode je pred prestavno ročico), lahko voznik, kljub nekoliko nagnjenemu i20, dovolj natančno kroti tudi hitre ovinke.

Za mestno vožnjo je i20 dovolj okreten in podprt s shematičnim pregledom vse naokrog, vzvratno kamero in samodejnim parkiranjem. Pri stoječem vozilu pred semaforji mora voznik "stati" na zavori, ker sistema auto hold ni. Tudi če prestavi v N ali potisne ročico naprej v P, se motor zažene, takoj ko popusti zavoro. Pri "starih" žarnicah to pomeni 63 "zavornih" vatov v očeh voznika zadaj, svetlobni učinek pa je pri tehnologiji LED podoben.

Zadnje luči, podpisane z Z, so povezane z rdečo linijo, ki loči črn zgornji del petih vrat od spodnjega modrega. Uspešno delo oblikovalcev! Foto: Gašper Pirman

O delovanju aktivnega tempomata in vožnji ponoči

Radarski tempomat kot običajno vzdržuje izbrano razdaljo, vendar mora voznik nekaj metrov pred ustavljanjem sam prevzeti nadzor (opozorilo "smart cruise control deactivated"). To smo pri samodejnih menjalnikih srečali prvič in verjetno je v tem poenostavljenem delovanju sistemu vzrok za zgolj 280 evrov doplačila za napravo, ki je običajno dražja.

Žarometi LED so že uveljavljeni pri večini novih vozil. Samodejno zasenčenje deluje dobro, časovno enako, kakor bi ravnali sami (včasih v zadnjem trenutku), medtem ko zakasnitev preklopa na dolge ni pretirana. Na ovinkasti cesti zlasti v klanec smo dolge luči večinoma vklopili sami, zato pa pravočasno in učinkovito deluje bočna osvetlitev ceste. Vzvratna kamera ponoči? Bolj za silo.

Hyundai SmartSense

Digitalni merilniki menjajo barvo glede na izbrani "drive mode", katerega stikalo je pred prestavno ročico. Kadar sta izbrana eco ali sport, se to izpiše pod merilnikom vrtljajev. Foto: Gašper Pirman Nabor varnostnih sistemov serijsko vključuje samodejno zaviranje ob različnih situacijah, zaznavanje vozil v mrtvem kotu in pri vzvratni vožnji, prepoznavanje pešcev, kolesarjev, zaznavanje utrujenosti voznika in aktivno ohranjanje lege na prometnem pasu. Nekatere od naštetih smo med testom spoznali, na primer ohranjanje lege, vendar smo ga večinoma izklapljali. Na večpasovnih cestah nas je sistem pravočasno opozarjal na vozila zadaj, kadar smo svojo namero nakazali s smernimi utripalkami.

Pri vožnji vzvratno smo preverili, ali i20 samodejno zavira pred bližajočim vozilom. Lahko pohvalimo mehko zaviranje brez panike, kakršno smo že kdaj doživeli, misleč, da smo trčili najmanj ob betonski blok. Sistem za branje znakov nas je presenetil, ko je odčital prenosno omejitev na 30 zaradi del na cesti. V nasprotni smeri se je "odkupil", ko je prebral omejitev 40, ki je vsaj leto dni ni več.

40-litrski rezervoar bi na testu zadoščal za 600 kilometrov ...

... po WLTP pa za 750. Testno porabo 6,5 litra na sto kilometrov smo namerili že pri i30 wagon z enakim motorjem, vendar z ročnim menjalnikom. Tega res nismo pričakovali, saj je i20 lažje vozilo manjše dolžine, širine in višine. Morda smo okretno kombilimuzino res bolj gnali, vendar sta tudi podatka po WLTP enaka (5,3)!

Voznik lahko spremlja porabo na tri načine, enako uporabna sta dnevna in od točenja goriva. Računalnik po naši izkušnji nameri štiri odstotke manjšo porabo od dejanske. I20 (pravilno seveda i20) tako porabi na avtocesti pri 133 kilometrov na uro po ravnem (garmin 130, 2860 vrtljajev) 6,9.

Na ljubljanskem krogu s povprečjem 101 na uro smo namerili 6,3, enak rezultat smo dosegli tudi med 200-kilometrsko vožnjo na podeželju. Po 100 kilometrih mestne vožnje je računalnik nameril 6,9, realna poraba je torej 7,2.