Sreda, 29. 4. 2020, 8.13
3 leta, 12 mesecev
Konec ''umazanega'' kopanja: po redke kovine na dno oceana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,43
3
V študiji so zapisali, da bi s podvodnim rudarjenjem ustvarili za 70 odstotkov manj ogljikovega dioksida in 100 odstotkov manj trdnih odpadkov.
Prodaja električnih avtomobilov strmo raste, zato vse več ljudi opozarja na ''umazano'' pridobivanje dragocenih kovin za izdelavo baterij in motorjev. Morda se bo to v prihodnosti spremenilo, saj je nedavna študija pokazala, da bi bilo zbiranje polimetalnih gomoljev z dna Pacifika za izdelavo baterij električnih avtov bistveno manj obremenjujoče za okolje, kot je zdajšnje zbiranje rude v rudnikih.
Tradicionalni način pridobivanja bakra, kobalta, niklja in mangana je iz rudnikov. Gre za izredno potraten postopek, ki ima škodljiv učinek na lokalno področje ter vse večji učinek na onesnaženost širšega okoljskega ekosistema. Neodvisna študija, ki jo je izdalo kanadsko podjetje DeepGreen Metals, zato predlaga izkop teh redkih kovin z dna Pacifika.
Študija ni pokazala nikakršnih slabosti
V študiji so primerjali vpliv na okolje zemeljskega rudarjenja in zbiranje mineralnih polimetalnih gomoljev z oceanskega dna, če bi v enoletnem trajnostnem ciklu izdelali milijardo baterij za električna vozila. Ugotovili so, da bi s podvodnim rudarjenjem ustvarili za 70 odstotkov manj ogljikovega dioksida in 100 odstotkov manj trdnih odpadkov na 94 odstotkov manjši površini in 92 odstotkov manjši gozdnati površini.
V študiji so razkrili, da bi bilo s takšnim načinom pridobivanja redkih kovin ogroženih 93 odstotkov manj divjih živali kot sedaj. Res je, da v globinah Pacifika živi bistveno manj divjih živali, toda o njih ne vemo veliko in tega ekosistema niti še nismo dobro raziskali. Ravno zato bodo pri DeepGreen izdelali še poglobljeno večletno raziskavo, kjer bodo pokazali dolgoročni vpliv na oceansko dno.
Kar 55 odstotkov kobalta pride iz rudnikov bakra v Demokratični republiki Kongo. V rudnikih delajo tudi otroci v nemogočih in nevarnih razmerah.
Polimetalni gomolj je uporaben skoraj v celoti
''Izkop redkih kovin iz kateregakoli vira že po definiciji ni trajnosten in ustvari ekološko škodo. Verjamemo, da so polimetalni gomolji pomemben del rešitve. Vsebujejo veliko koncentracijo niklja, kobalta in mangana; dejansko gre za baterijo električnega avta v kamnu,'' je zapisal Gerard Barron, izvršni predsednik DeepGreen.
Gomolje bi lahko uporabili praktično v celoti in so nestrupeni za okolje. Rude, pridobljene na zemlji, imajo bistveno manjši izkoristek in vsebujejo strupene elemente.
3