Petek, 29. 10. 2021, 22.06
3 leta, 1 mesec
Rado Raspet, predsednik Zveze za avtošport AŠ2005
Svojega "Gajserja" si v Sloveniji želijo tudi avtomobilisti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,87
15
Že v nekaj tednih bi se lahko uredile razmere med obrambnim ministrstvom in Zvezo za avtošport AŠ2005, ki želi še naprej upravljati poligon Gaj. Tako bi tudi Slovenija kot skoraj zadnja v Evropski uniji dobila ustrezen poligon, pravi predsednik AŠ2005 Rado Raspet. Ta ocenjuje tudi možnost gostovanja hrvaškega reli spektakla za svetovno prvenstvo v Sloveniji, možnosti preboja novogoriškega relija v evropsko prvenstvo in odgovarja na vprašanje, ali bo tudi avtomobilski šport v Sloveniji dobil svojega Tima Gajserja.
Prihodnji teden se bo v Idriji z zadnjim relijem končalo še zadnje dejanje letošnje domače avtomobilske sezone. Zvezo za avtošport AŠ2005 zdaj dobro leto vodi Rado Raspet, ki je od njene ustanovitve pred 20 leti šele kot prvi nasledil prvotnega predsednika Toneta Anderliča. Raspet meni, da je bil prevzem funkcije korekten in da je tudi zveza v dobrem stanju. Pogreša le širšo kadrovsko zasedbo, ki je bila očitno v preteklosti preveč zaprta. V obdobju njegovega predsedovanja so bile največji izziv epidemija bolezni covid-19 in z njo omejene izvedbe športnih dogodkov. Lani jim je uspelo izpeljati okrnjena državna prvenstva, letos odpovedi ni bilo.
Rado Raspet je predsednik zveze AŠ2005 že dobro leto.
Šport je sestavni del avtomobilizma, ki je že tradicionalno blizu Slovencem
"Pomemben cilj je dvigniti avtošportno panogo proti tistim mestom, ki bi ji lahko pripadala. Slovenci smo tradicionalno navezani na avtomobile, zelo močna je tudi avtomobilska industrija in povezava s športom je pri tem neizbežna. Imamo velik krog ljudi, ki nas še ne pozna, jih pa avtomobilizem zanima," meni Raspet.
Konec naslednjega tedna se bo v Idriji končala letošnja avtomobilska sezona, ki vam jo je uspelo izpeljati v celoti. Še posebej je veselil tudi prihod novih organizatorjev tako za gorske dirke kot tudi relije?
Da, to je zelo pozitivno. Tolminci bi radi poleg gorske dirke imeli tudi reli za državno prvenstvo. S takimi prireditvami uspešno podaljšajo lokalno turistično sezono. Vrača se gorska dirka po obnovljeni cesti proti Rebernicam nad Vipavo. Počasi se bližamo temu, ko bomo imeli celo preveč dirk in bomo morali iz koledarja izločiti katero izmed tujih prireditev na Hrvaškem ali v Italiji. Pojavila se je nova energija. Tako želijo na Gorjance vrniti avstrijsko državno prvenstvo, preplastiti želijo večji del proge in podobno. Sem pa bil vesel tudi zelo uspešne dirke v avtokrosu pri Moravčah. V dveh dneh so našteli pet tisoč obiskovalcev in če bi to primerjali z obiskom kakšne druge športne prireditve, bi to pokazalo tudi potencial take discipline. Letos smo bili presenečeni nad številom gledalcev, kljub precej težkim časom je naraslo tudi število tekmovalnih licenc. Izboljšal se je vozni park in tudi napovedi so pozitivne.
Slovenija je praktično zadnja država v Evropski uniji, ki nima avtomobilskega dirkališča. Gaj je sicer avtomobilski poligon v širšem smislu.
Prizori z letošnje gorskohitrostne dirke v Lučinah.
Trenutno imate okrog 450 aktivnih licenciranih voznikov in sovoznikov, kar ni slaba številka glede na majhnost Slovenije. Kje pa vidite še rezerve za povečanje množičnosti tega športa?
Naš trg je res majhen, a imamo kljub temu zavidljivo število tekmovalcev v večini panog. Še največ težav ostaja s krožnohitrostnimi dirkami, kjer državno prvenstvo komaj obstaja. Izjema je res Pokal Twingo, ki je zelo številčen. Toda ta pokal mora biti vstopna točka in s tem odskok v višje kategorije. Pokal twingo za dirkače ne bi smel postati končni tekmovalni cilj. Radi bi naredili nove tekmovalne razrede, ki bi bili odmik od klasičnih razredov pod Fio, in s tem bi lahko privabili širši krog dirkalnikov. Zdaj doma ostane mnogo avtomobilov, ker pač v obstoječih razredih niso konkurenčni. Pred 20 leti so na krožnih dirkah vozili tudi tekmovalci iz relija. Potrebujemo nacionalne razrede za večjo množičnost. Temelj za razvoj te pomembne panoge pa je seveda predvsem domač poligon.
Tema poligona Gaj se vleče že več let. Kako je z uporabo tega objekta danes, njegov lastnik je sicer ministrstvo za obrambo?
Po zadnjih informacijah je v končni pripravi razpis stavbne pravice za to območje. Bili smo že na občini Brežice. Z nekaterimi pripombami, ki jih bomo seveda morali upoštevati, tam podpirajo tak projekt. V približno dveh tednih bi moral biti razpis objavljen in nanj se lahko prijavijo nacionalne panožne zveze. To je ustaljena praksa, kot smo jo videli že v primeru Nogometne zveze Slovenije in objekta na Brdu. Nasprotnikov imamo seveda kar nekaj, a je zanimivo, da lokalnih ljudi med njimi skoraj ni.
Raspet: "Poudariti želim, da država ne bo v ta poligon vložila niti evra. Država, to je kot lastnik obrambno ministrstvo, nam bo le omogočila uporabo območja, ki tam v resnici že obstaja. V to območje mora vse vlagati zveza, ta pa denar dobi na trgu."
Če bo AŠ2005 od obrambnega ministrstva dobila stavbno pravico, bo morala najprej urediti osnovo infrastrukturo. Raspet pri tem računa na neposredna sredstva FIA.
Kakšni so ti pogoji lokalne skupnosti? V preteklosti je posameznike motil predvsem hrup …
Med pogoji je uradni obratovalni čas dirkališča, že tudi sami vemo, da bomo morali urediti vsaj osnovno infrastrukturo, sicer pa je vse to že del gradbenega dovoljenja. V njem sta dve fazi. Preveč smo v preteklosti govorili le o tisti drugi, ki predvideva večjo razširitev steze in gradnjo dodatne infrastrukture. To je faza dva. Najprej je treba zagotoviti delovanje poligona in skrb za osnovne pogoje iz vidika varnosti in higiene.
Pred leti so z zasebnim kapitalom že obnovili asfaltno podlago in ograje okrog steze.
Bo država prek ministrstev tudi dodano vlagala v tak poligon ali gre pri tem za zasebna sredstva?
Poudariti želim, da država ne bo v ta poligon vložila niti evra. Država, to je kot lastnik obrambno ministrstvo, nam bo le omogočila uporabo območja, ki tam v resnici že obstaja. V to območje mora vse vlagati zveza, ta pa denar dobi na trgu. Država torej v tem primeru le preda območje, ki pa ga je treba urediti po njenih vnaprej določenih pogojih. Pri tem računam tudi na pomoč FIA, ki lahko letno ob pravih programih pomaga s tudi več kot 100 tisoč evri. FIA seveda ni namenjena le dirkam, temveč tudi avtomobilizmu, mobilnosti in podobno. Zato je tako širok tudi namen poligona v Gaju, kjer bo pravih dirk na leto v resnici zelo malo.
Imate že pripravljene načrte, kako se bodo začela dela, če stavbno pravico res pridobite?
Težko govorim o začetnih naložbah. Steza že stoji, urediti je treba izletne cone, obnoviti stavbo in še nekaj malenkosti. Ta del bi lahko financirala že FIA. Seveda pa mi lahko dobimo partnerske vlagatelje, ki bi videli dolgoročni interes in bi v sklopu tega poligona opravljali svoje dejavnosti. Tako želimo tudi aktivno vključiti lokalno prebivalstvo in gospodarstvo, saj je to eden od pogojev uspešnosti takega objekta.
Aleš Prek je bil pred desetletjem evropski gorski prvak, letos je prvenstvo končal na drugem mestu med avtomobilisti in zmagal v svojem razredu.
Eden letos najodmevnejših mednarodnih rezultatov slovenskega relija je bila zmaga posadke Avbelj-Andrejka na reliju Piancavallo.
Tak poligon je pomemben za množičnost športa in iskanje novega kadra, kaj pa vrhunski šport in mednarodna udejstvovanja? Kaj je mogoče storiti, da bi se tekmovalci vendarle pogosteje in bolj ambiciozno podajali na dirke v tujino?
Trenutno bi s FIA lahko dobili sredstva za temeljito testiranje obstoječih tekmovalcev. To so preizkusi tako na športnem kot psihološki ravni, vsak predstavi svoje načrte, skupaj pa naredimo ustrezen načrt. Toda to je del programa za že aktivne voznike. Na drugi strani imamo še vedno težavo, in sicer s kartingom. Ta je ob odcepitvi AŠ2005 od AMZS ostal pod njihovim okriljem in ker ga ni pri nas, je tudi vertikalno povezovanje športa bistveno težje. Karting je osnova dirkaškega športa in žal iz kartinga v avtomobilizem ne pride veliko voznikov. Manjka nam teh mladih šolanih dirkačev, preveč je "naturščikov", če jih lahko tako označim. Upam, da bomo to težavo z AMZS ali pa tudi s FIA, ki bo kmalu dobila novo vodstvo, v prihodnje uspešno rešili.
Andrej Jereb je še vedno edini slovenski voznik relija, ki je v enem letu nastopil na več kot eni dirki za svetovno prvenstvo. To je bilo že pred 13 leti.
Ima pa AMZS svetovnega prvaka v motokrosu Tima Gajserja. Do zdaj smo imeli le enega voznika, ki bi mu v enem letu uspelo nastopiti na več kot enem reliju za svetovno prvenstvo. Zadnji tak primer je bil pred 13 leti. Je treba pri tem staviti na povsem novo generacijo voznikov?
Strinjam se, da bo treba staviti na novo generacijo. Zdajšnji vodilni vozniki so že v takih letih, ko so realno možnosti za preboj na mednarodno raven zamudili. Vzporednice z Gajserjem je sicer mogoče vleči v športnem smislu, obstajajo pa stratosferske razlike v potrebnih financah v motokrosu in avtomobilizmu, kot je reli. FIA je sicer zdaj postavila več razredov in vsaj v nižjih kategorijah svetovno prvenstvo ni več tako težko dosegljivo kot nekoč. Na te relije je mogoče iti tudi z avtomobili najnižjega razreda.
Se nam torej mora "zgoditi Gajser"? S tem mislim na mladega voznika, ki bi mu uspelo postaviti letvico pričakovanih rezultatov mnogo višje, kot je državno prvenstvo?
Da, storiti se nam mora Gajser. Priti mora zelo nadarjen fant, ki bo imel ustrezne začetne finance, ki bo ambiciozen in ki bo tudi rezultatska pričakovanja postavil višje. Zveza pa mora pomagati v začetni fazi prepoznavnosti športa. Seveda pa nismo omejeni le na reli, zanimiva so tudi prvenstva GT na krožnih dirkah.
Na aprilskem reliju svetovnega prvenstva na Hrvaškem ni bilo najhitrejših slovenskih reli posadk. Na dirki je bil med Slovenci najuspešnejši Darko Peljhan s sovoznikom Matejem Čarjem.
Hrvatom se obeta triletna pogodbas (2+1) za organizacijo relija za svetovno prvenstvo.
Hrvaška je spet v predlaganem koledarju za svetovno prvenstvo v letu 2022. O tem smo sicer že pisali, toda zdi se, da naši južni sosedi precej aktivno spodbujajo k delni soorganizaciji relija tudi s Slovenijo. Navsezadnje govorimo o prireditvi, ki lahko na Hrvaško pripelje vsaj pol milijona ljudi?
Z organizatorjem Šaškinom sva bila še pred dnevi v stiku. Sam pravi, da ni časa čakati na hrvaški vstop v Schengen in da bi naše čezmejno sodelovanje poskusili izpeljati prej. Kot zveza moramo uradno poslati tak predlog oziroma prošnjo na hrvaško zvezo, ta je nosilec relija za svetovno prvenstvo, in s tem bi dobili konkretne pogoje, kako bi vsaj eno hitrostno preizkušnjo gostili v Sloveniji. Videti moramo, kakšni so. Če ovire ne bi bile prevelike, bi to realno lahko pričakovali v letu 2023. Seveda pa bo treba tudi v Sloveniji najti partnerje, torej mesta ali regije, ki bi jih gostovanje takega športnega spektakla zanimalo.
Reliju v Novi Gorici so odprta vrata v evropsko prvenstvo, a zagotovo še ne prihodnje leto in še to le ob visokem finančnem vložku.
Zdi se mi, da so si Hrvati pri tem res upali sanjati in si postaviti visoke ambicije. "Think big", bi lahko rekli temu. Tudi v Sloveniji si Nova Gorica želi relija za evropsko prvenstvo, a ob prvih napovedih prav tako ni manjkalo dvomljivcev, zakaj bi tako drag reli visoke ravni sploh potrebovali.
To je res značajska posebnost slovenskega naroda. Bojimo se velikih stvari in premalo se cenimo. Evropsko prvenstvo je dobilo novega promotorja, ki bo enak kot za svetovno prvenstvo. Prav zagotovo bo imel naprej dilemo, ali naj bo evropsko prvenstvo le prehodna stopnja proti svetovnemu prvenstvu ali pa naj stopi iz sence in na dirkah zbere elito vseh dirkalnikov rally2 za regionalna prvenstva. Nov promotor koledarja za prihodnje leto ne sme spreminjati, v sezoni 2023 pa nas zagotovo čakajo spremembe. To je priložnost za Novo Gorico, ki ima zagotovo možnosti za vstop na koledar. Bo pa to povezano z visokimi sredstvi. Za evropsko prvenstvo je treba samo promotorju plačati od 300 do 400 tisoč evrov, za svetovno prvenstvo se ta znesek vrti okrog milijona evrov.
Z vodstva FIA se poslavlja Jean Todt. Eden od kandidatov za predsednika je Mohhamed bin Sulayem, ki je leta 1989 vozil na reliju Saturnus.
Omenili ste že decembrske volitve za novega predsednika FIA. Po treh mandatih in 12 letih se poslavlja Jean Todt, kandidata za naslednika sta Mohamed Bin Sulajem in Graham Stoker. Bodo te volitve vplivale tudi na Slovenijo?
Volitve bodo zagotovo vplivale tudi na nas, saj bo šlo za splošno prihodnjo usmeritev. Oba kandidata poudarjata prav krepitev lokalnih nacionalnih zvez. Če je Todt krepil predvsem Fio, zdaj oba več obljubljata tudi drugim. Oba pa želita tudi povečati ugled zveze in jo približati organizacijam, kot je Uefa. Vsekakor bo marsikaj drugače.
15