TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Sobota,
10. 12. 2022,
23.13

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,89

7

Natisni članek

Dagmar Šuster avtošport Slovenija 2022 avtošport AŠ2005

Sobota, 10. 12. 2022, 23.13

1 leto, 2 meseca

Dagmar Šuster – dirkač in funkcionar s skoraj 50-letnim aktivnim stažem

Burno in strastno: delal je nepopustljivo, nagrado prejel v solzah

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,89

7

AŠ2005 skupščina | Dagmar Šuster je svojo prvo dirko odpeljal leta 1973, zadnjo pa leta 2010. Dve desetletji je bil tudi direktor zveze AŠ2005, kjer bo še naprej član upravnega odbora. | Foto Gregor Pavšič

Dagmar Šuster je svojo prvo dirko odpeljal leta 1973, zadnjo pa leta 2010. Dve desetletji je bil tudi direktor zveze AŠ2005, kjer bo še naprej član upravnega odbora.

Foto: Gregor Pavšič

Najprej je bil navdušen nogometaš, nato so ga premamili pravo, gospodarstvo in hitri avtomobili. Dagmar Šuster je v avtomobilskem športu, najprej kot dirkač s 26 naslovi državnega prvaka in nato kot funkcionar, ki je pred dvema desetletjema sprožil odcepitev športnikov AŠ2005 od AMZS, aktiven že skoraj 50 let. AŠ2005 mu je letos, ko se bo pri 78 letih umaknil z mesta direktorja zveze, podelila priznanje za življenjsko delo.

Dagmar Šuster je najbolj prepoznaven slovenski avtomobilski funkcionar, ki je bil pred dvema desetletjema glavni pobudnik ločitve športnikov od AMZS, večino tega časa pa je imel funkcijo na zvezi za Avtošport AŠ2005. Danes 78-letni Šuster, ki je svojo dirkaško kariero začel že pred skoraj 50 leti v reliju, se bo ob koncu letošnjega leta umaknil z direktorske funkcije AŠ2005. Vlogo vršilca dolžnosti direktorja bo namesto Šustra opravljal Aleš Zrinski, sicer tudi športni direktor AŠ2005. Tako se bo po dveh desetletjih zamenjal ožji vrh AŠ2005 – pred dvema letoma in pol je dolgoletnega predsednika Antona Anderliča na volitvah že zamenjal Rado Raspet. Šuster se iz avtomobilskega športa sicer ne umika, saj bo še naprej član upravnega odbora AŠ2005.

Boštjan Avbelj
Avtomoto V Ljubljani razglasili najboljšega avtomobilista leta #foto

Njegova prva športna ljubezen je bil nogomet

Ko so Šustru pred tednom dni na Večeru prvakov podelili priznanje za življenjsko delo, je bil vidno ganjen. Daljšega aktivnega staža v avtomobilskem športu v Sloveniji skoraj gotovo nima nihče drug.

Leta 1974 so Šustra kot izvršnega direktorja Mesta Ljubljana povabili v društvo Slovenija Avto. Predsedniku je obljubil podporo, a želel si je tudi sam poizkusiti. Dali so mu stoenko, tako samo za eno dirko, da bo videl, kakšen je ta avtomobilski šport. Na zahtevnem reliju Tara v Srbiji je presenetil in nato so ga podžgale govorice, da je imel le srečo. Pa je šel nato še na eno dirko in nato kmalu spet še na eno. Dirkati je začel šele pri svojih 29 letih, in sicer v reliju, kjer je vztrajal sedem sezon. Četrti je bil na Balkanskem reliju leta 1975, pa tretji na drugi izvedbi Saturnusa 1979 in četrti med Jugoslovani na YU reliju leta 1981. Že v tem obdobju pa so Šustra, ki je bil sicer že v mladosti zagrizen športnik – bil je aktiven nogometaš in nato tudi nogometni sodnik –, privabile krožnohitrostne dirke.

Vozil je predvsem vztrajnostne krožne dirke za evropsko prvenstvo. Dolge so bile okoli 500 kilometrov in so trajale štiri ure. En avtomobil sta vozila dva dirkača. Šuster je bil leta 1982 s Francijem Jerančičem v audiju 80 14. skupno in prvi v razredu, leta 1986 pa z Nemcem Petrom Seiklom 11. skupno. Leta 1983 je bil Šuster tudi član tovarniške ekipe Alfe Romeo, ki je takrat osvojila naslov evropskega prvaka med proizvajalci.

Dagmar Šuster je na Večeru prvakov AŠ2005 dobil nagrado za življenjsko delo na področju avtomobilskega športa. | Foto: Gregor Pavšič Dagmar Šuster je na Večeru prvakov AŠ2005 dobil nagrado za življenjsko delo na področju avtomobilskega športa. Foto: Gregor Pavšič

Odpeljal je več kot 450 dirk

Zelo pazljivo je skrbel za svojo statistiko in ob koncu leta 2010, ko je v Ilirski Bistrici odpeljal svojo zadnjo dirko, je število njegovih odpeljanih dirk preseglo številko 450. Osvojil je 26 naslovov državnega prvaka v krožno- in gorskohitrostnih dirkah (skupna razvrstitev oziroma razred, ki je štel za DP), večino teh že po osamosvojitvi Slovenije. Bil je tudi glavni pobudnik atraktivne dirke po ljubljanski obvoznici leta 1992, tudi zdaj pa je predsednik organizacijskega odbora gorske dirke za EP v Ilirski Bistrici.

“Zmagal sem na več kot sto dirkah. Na tretjini teh sem se moral za zmago zelo potruditi, imel sem pravega tekmeca in taki rezultati so se mi zato še toliko bolj vtisnili v spomin. Nikakor to niso bile le zmage. Spomnim se osmega mesta z Alfino ekipo v Spa Francorchampsu, kar štejem med svoje največje uspehe. Take dirke so mi dale zagon, voljo in tisto razmišljanje, kaj če grem še na eno. Pa nato spet še na eno, leta pa so tekla in še danes se je težko obrniti stran,” se spominja Šuster.

Bil je tudi predsednik jugoslovanske gospodarske zbornice

Šuster je bil že v času nekdanje Jugoslavije aktiven v gospodarstvu, kjer je vodil nekatera velika podjetja in jih posredno tudi vpeljal v avtomobilski šport. Tak primer je bilo nekoč sodelovanje Donita in AK Olimpije, pozneje tudi Tobačne. Zaposlen je bil v splošno-kadrovskem sektorju celjske Cinkarne. Bil je generalni direktor ljubljanskega Chema in kasneje generalni direktor Polikema trgovine ter predsednik poslovodnega sistema Kemija. V letih 1989–1990 je bil podpredsednik, v letih 90–91 pa predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Novembra 1991 je bil izvoljen za podpredsednika GZS. Konec leta 1992 so ga izvolili tudi v državni svet prvega slovenskega parlamenta.

AŠ2005 skupščina | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Sprožal je polemike, a konsistentnost mu je dala kredibilnost

Šuster je kot magister pravnih znanosti znal na slovenski avtomobilski sceni tudi dvigati temperaturo. Pa ne le z naslovi prvakov, temveč tudi s protesti proti tekmecem, revijskimi kolumnami in skrbjo za red na dirkah. Ob koncu devetdesetih let, ko je v Sloveniji močno primanjkovalo prireditev in so slovenski vozniki relija večino državnega prvenstva izpeljali v tujini, je sprožil ključne aktivnosti za nastanek AŠ2005.

Takrat, ko so se na plečih organizatorjev in tekmovalcev neposredno lomila kopja političnih spopadov med obema zvezama, je znal šport voditi tudi s trdo in nepopustljivo roko. Ne glede na vse morebitne nasprotne poglede na Šustrovo kariero kot dirkača in funkcionarja, je bila konsistentnost potez in stališč skozi desetletja njegova glavna vrlina. Zaradi tega je tudi avtomobilski šport v Sloveniji v zadnjih 20 letih, vsaj iz vidika množičnosti tako tekmovalcev kot organizatorjev, zadržal zavidljivo raven stabilnosti.

Ozadje nastanka zveze AŠ2005

V časovnem razponu 1992–2000 so prireditelji v Sloveniji izpeljali vsega 24 tekmovanj v reliju. Vseh prireditev za DP je bilo 61, pri čemer sta na reliju Saturnus leta 1996 oba tekmovalna dneva štela tudi kot samostojni dirki za DP. Slovenskih relijev je bilo le za dobro tretjino sporeda DP. Sezone v obdobju 1995–2000 so bile omejene le na dva domača relija – Saturnus in Velenje.

Proti koncu 20. stoletja se je število avtomobilskih dirk v Sloveniji zmanjševalo. Leta 1994 jih je bilo še 15, nato pa je število tekmovanj do leta 2000 zdrsnilo pod deset na leto. Najmanj, samo pet, jih je bilo na sporedu leta 1998. V to statistiko niso vštete dirke v kartingu.

O osamosvajanju športa izpod AMZS so decembra 1999 glasovali na skupščini. Delegati so se strinjali z zamislijo in osnovnim programom delovne skupine AŠ2005, katere neuradni vodja je bil Dagmar Šuster. Vseeno pa niso niso podprli načrtov za večjo samostojnost športnega avtomobilizma v okviru enotne avto-moto organizacije. Zato je delovna skupina AŠ2005 pripravila pismo o nameri za ustanovitev Zveze za avtošport Slovenije.

Ustanovna skupščina Zveze za avtošport Slovenije, na kratko poimenovane AŠ2005, je bila maja 2000. AŠ2005 je bila kmalu sprejeta v Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez (OKS- ZŠZ) in s tem priznana kot samostojna nacionalna panožna zveza za avtošport v Sloveniji. Več težav je bilo s priznanjem Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA), ki je za svojo članico in predstavnico slovenskega avtomobilizma še naprej imela AMZS. Zaradi tega so nastajale težave pri organizaciji mednarodnih prireditev in izdajanju mednarodnih licenc. AŠ2005 in AMZS sta 26. februarja 2004 le podpisali sporazum, ki sta ga pred tem pripravili pogajalski skupini obeh zvez. Dokončna rešitev je prišla šele leta 2009, ko je AMZS dala soglasje za vključitev AŠ2005 v FIA.

Danes obe zvezi delujeta zgledno, čeprav je karting kot osnova avtomobilskega športa še vedno del AMZS in ne AŠ2005. Predsednik AŠ2005 Rado Raspet je član FIA svetovnega sveta za šport (WMSC), predsednik AMZS Andrej Brglez pa član podobnega sveta za področje mobilnosti in turizma. Obe zvezi sta na letošnje FIA motoršportne igre v Francijo poslali tudi skupno slovensko reprezentanco.
Ne spreglejte