Burno in strastno: delal je nepopustljivo, nagrado prejel v solzah

Dagmar Šuster je najbolj prepoznaven slovenski avtomobilski funkcionar, ki je bil pred dvema desetletjema glavni pobudnik ločitve športnikov od AMZS, večino tega časa pa je imel funkcijo na zvezi za Avtošport AŠ2005. Danes 78-letni Šuster, ki je svojo dirkaško kariero začel že pred skoraj 50 leti v reliju, se bo ob koncu letošnjega leta umaknil z direktorske funkcije AŠ2005. Vlogo vršilca dolžnosti direktorja bo namesto Šustra opravljal Aleš Zrinski, sicer tudi športni direktor AŠ2005. Tako se bo po dveh desetletjih zamenjal ožji vrh AŠ2005 – pred dvema letoma in pol je dolgoletnega predsednika Antona Anderliča na volitvah že zamenjal Rado Raspet. Šuster se iz avtomobilskega športa sicer ne umika, saj bo še naprej član upravnega odbora AŠ2005.

Avtomoto V Ljubljani razglasili najboljšega avtomobilista leta #foto

Njegova prva športna ljubezen je bil nogomet

Ko so Šustru pred tednom dni na Večeru prvakov podelili priznanje za življenjsko delo, je bil vidno ganjen. Daljšega aktivnega staža v avtomobilskem športu v Sloveniji skoraj gotovo nima nihče drug.

Leta 1974 so Šustra kot izvršnega direktorja Mesta Ljubljana povabili v društvo Slovenija Avto. Predsedniku je obljubil podporo, a želel si je tudi sam poizkusiti. Dali so mu stoenko, tako samo za eno dirko, da bo videl, kakšen je ta avtomobilski šport. Na zahtevnem reliju Tara v Srbiji je presenetil in nato so ga podžgale govorice, da je imel le srečo. Pa je šel nato še na eno dirko in nato kmalu spet še na eno. Dirkati je začel šele pri svojih 29 letih, in sicer v reliju, kjer je vztrajal sedem sezon. Četrti je bil na Balkanskem reliju leta 1975, pa tretji na drugi izvedbi Saturnusa 1979 in četrti med Jugoslovani na YU reliju leta 1981. Že v tem obdobju pa so Šustra, ki je bil sicer že v mladosti zagrizen športnik – bil je aktiven nogometaš in nato tudi nogometni sodnik –, privabile krožnohitrostne dirke.

Vozil je predvsem vztrajnostne krožne dirke za evropsko prvenstvo. Dolge so bile okoli 500 kilometrov in so trajale štiri ure. En avtomobil sta vozila dva dirkača. Šuster je bil leta 1982 s Francijem Jerančičem v audiju 80 14. skupno in prvi v razredu, leta 1986 pa z Nemcem Petrom Seiklom 11. skupno. Leta 1983 je bil Šuster tudi član tovarniške ekipe Alfe Romeo, ki je takrat osvojila naslov evropskega prvaka med proizvajalci.

Dagmar Šuster je na Večeru prvakov AŠ2005 dobil nagrado za življenjsko delo na področju avtomobilskega športa. Foto: Gregor Pavšič

Odpeljal je več kot 450 dirk

Zelo pazljivo je skrbel za svojo statistiko in ob koncu leta 2010, ko je v Ilirski Bistrici odpeljal svojo zadnjo dirko, je število njegovih odpeljanih dirk preseglo številko 450. Osvojil je 26 naslovov državnega prvaka v krožno- in gorskohitrostnih dirkah (skupna razvrstitev oziroma razred, ki je štel za DP), večino teh že po osamosvojitvi Slovenije. Bil je tudi glavni pobudnik atraktivne dirke po ljubljanski obvoznici leta 1992, tudi zdaj pa je predsednik organizacijskega odbora gorske dirke za EP v Ilirski Bistrici.

“Zmagal sem na več kot sto dirkah. Na tretjini teh sem se moral za zmago zelo potruditi, imel sem pravega tekmeca in taki rezultati so se mi zato še toliko bolj vtisnili v spomin. Nikakor to niso bile le zmage. Spomnim se osmega mesta z Alfino ekipo v Spa Francorchampsu, kar štejem med svoje največje uspehe. Take dirke so mi dale zagon, voljo in tisto razmišljanje, kaj če grem še na eno. Pa nato spet še na eno, leta pa so tekla in še danes se je težko obrniti stran,” se spominja Šuster.

Bil je tudi predsednik jugoslovanske gospodarske zbornice

Šuster je bil že v času nekdanje Jugoslavije aktiven v gospodarstvu, kjer je vodil nekatera velika podjetja in jih posredno tudi vpeljal v avtomobilski šport. Tak primer je bilo nekoč sodelovanje Donita in AK Olimpije, pozneje tudi Tobačne. Zaposlen je bil v splošno-kadrovskem sektorju celjske Cinkarne. Bil je generalni direktor ljubljanskega Chema in kasneje generalni direktor Polikema trgovine ter predsednik poslovodnega sistema Kemija. V letih 1989–1990 je bil podpredsednik, v letih 90–91 pa predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Novembra 1991 je bil izvoljen za podpredsednika GZS. Konec leta 1992 so ga izvolili tudi v državni svet prvega slovenskega parlamenta.

Foto: Gregor Pavšič

Sprožal je polemike, a konsistentnost mu je dala kredibilnost

Šuster je kot magister pravnih znanosti znal na slovenski avtomobilski sceni tudi dvigati temperaturo. Pa ne le z naslovi prvakov, temveč tudi s protesti proti tekmecem, revijskimi kolumnami in skrbjo za red na dirkah. Ob koncu devetdesetih let, ko je v Sloveniji močno primanjkovalo prireditev in so slovenski vozniki relija večino državnega prvenstva izpeljali v tujini, je sprožil ključne aktivnosti za nastanek AŠ2005.

Takrat, ko so se na plečih organizatorjev in tekmovalcev neposredno lomila kopja političnih spopadov med obema zvezama, je znal šport voditi tudi s trdo in nepopustljivo roko. Ne glede na vse morebitne nasprotne poglede na Šustrovo kariero kot dirkača in funkcionarja, je bila konsistentnost potez in stališč skozi desetletja njegova glavna vrlina. Zaradi tega je tudi avtomobilski šport v Sloveniji v zadnjih 20 letih, vsaj iz vidika množičnosti tako tekmovalcev kot organizatorjev, zadržal zavidljivo raven stabilnosti.