Ponedeljek, 24. 3. 2025, 22.32
15 ur, 45 minut
"Kakšen je doseg električnega avtomobila?"
Kakšen je doseg? Kar deset odstotkov izgube lahko zmede voznika.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,84
Po zadnjem testu električnega avtomobila še težje odgovorimo na vprašanje mnogo mimoidočih, kakšen doseg ima.
Pisali smo že o tem, da je mimoidočemu zelo težko odgovoriti na vprašanje, kakšen je doseg električnega avtomobila. Na doseg vpliva veliko dejavnikov, predvsem pa zelo redko izkoristimo sto odstotkov baterije in jo skoraj povsem izpraznimo. Med vožnjo baterijo kje ponavadi polnimo in na povprečni dan se zato voznik takega avtomobila z dosegom niti ne obremenjuje. Toda pri zadnjem testu tesle model Y smo opazili zanimive razlike v podatkih, ki kažejo na precejšnje izgube glede na način vožnje, in te izgube se očitno poznajo predvsem pri odgovorih na temo dosega. To je bil torej avtomobil z neto kapaciteto baterije 75 kilovatnih ur (kWh).
Primerjali smo porabo, izgubo napolnjenosti baterije v odstotkih in neto kapaciteto baterije ter poskušali ugotoviti okvirne dosege električnega avtomobila.
Za 289 kilometrov smo porabili 54 kWh elektrike, kar bi pomenilo pri polnem izkoristku baterije 400 kilometrov dosega. Toda odstotek napolnjenosti baterije je s postopki gretja padal veliko hitreje. Z 80 odstotki baterije smo prevozili 300 kilometrov.
Izguba deset odstotkov – kje nastane?
S prvimi 80 odstotki baterije smo prevozili 290 kilometrov. Doseg z vsemi stotimi odstotki baterije bi znašal okrog 360 kilometrov. Toda avtomobil je na tej razdalji izračunal povprečno porabo 18 kWh na sto kilometrov – glede na razpoložljivo kapaciteto bi bil doseg torej več kot 400 kilometrov.
Razlika v dosegu je deset odstotkov – zakaj nastane oziroma od kod izvirajo desetodstotne izgube?
Pojavljajo se predvsem v zimskih razmerah oziroma ob nizkih temperaturah. Baterija zjutraj porabi določeno količino energije, da se segreje in pripravi na vožnjo. Temu se je mogoče izogniti s predpripravo baterije, ko je ta še priklopljena na domačo vtičnico. V tem primeru avtomobil za toplotno optimizacijo baterije ne uporablja shranjene energije.
Na dolgi poti bo doseg daljši
Ko pa se vozimo dalj časa, se baterija med vožnjo segreje in zato po določenem času poraba pade. To v praksi pomeni, da bo doseg precej daljši ob enkratni daljši vožnji brez daljših postankov kot pa, če seštevamo razpoložljive kilometre za vsakodnevne vožnje. Na enkratni vožnji na primer do Dunaja bo doseg daljši kot pri vsakodnevni vožnji v službo, ko je zjutraj baterija hladna. Še enkrat – tem izgubam se je mogoče izogniti z domačo predpripravo baterije in notranjosti avtomobila (na domači vtičnici).
Tudi zaradi takih izgub in različnih podatkov so pri sobivanju z električnim avtomobilom bolj kot podatek o dosegu, ki ga je zaradi vseh dejavnikov zelo težko natančno določiti, pomembnejši kar najnižja poraba vozila, sistem predgretja med vožnjo in dober izkoristek polnjenja na hitrih polnilnicah z enosmernim tokom DC. Dober in učinkovit električni avtomobil mora v desetih minutah na ustrezni polnilnici dobiti več kot sto kilometrov dosega.
