Petek, 5. 7. 2019, 12.51
5 let, 4 mesece
Imate v svojem vozilu gasilni aparat? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,20
1
Vozilo se lahko vname, tudi ko je v mirovanju. Požar lahko naredi veliko škode na infrastrukturi okrog vozila.
Ob visokih zunanjih temperaturah in številnih zastojih, ki poleti nastajajo zaradi večjega števila vozil na naših cestah, je večja tudi verjetnost, da bi lahko prišlo do požara na vozilu. V Sloveniji je požarov na prometnih sredstvih povprečno okoli 470 letno, kar je malo več kot eno vozilo dnevno. Ob tem se ponovno pojavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno, da bi bil manjši gasilni aparat del obvezne opreme, kot je tudi prva pomoč.
V ponedeljek je prišlo do treh požarov na prometnih sredstvih. Dva požara sta bila na kmetijskih strojih in eden na skuterju, a Center za obveščanje RS (CORS) o požarih na vozilih poroča skorajda dnevno, med njimi pa so tudi številni požari na osebnih avtomobilih - nazadnje je osebni avto gorel v četrtek v Krškem.
Med najpogostejšimi vzroki za nastanek požara na vozilu so visoke temperature, razlitje vnetljivih tekočin in električna napeljava, možnosti za požar pa povečujeta tudi vse bolj kompleksna sestava vozil in elektronika. Električne komponente lahko požar zanetijo celo tedaj, ko avtomobil miruje, nam je za prispevek Razlogi, da lahko vaš avto zagori razložil Jurij Kočar, vodja servisa pri AMZS.
Letno povprečno okoli 470 požarov na prometnih sredstvih
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je povprečno število požarov na prometnih sredstvih za zadnjih 14 let okoli 471, kar je, če preračunamo, več kot en požar dnevno. Največ jih je bilo leta 2006, in sicer 621. Lani je bilo požarov 418, letos so jih do vključno 2. julija zabeležili 231, po podatkih CORS jih je bilo največ javljenih marca in junija, obakrat po 46.
A vse požare, ki se zgodijo na vozilih, na upravi beležijo v kategoriji "požari na prometnih sredstvih", teh podatkov pa ne ločujejo glede na druge dejavnike. Ker številke niso ločene po posameznih kategorijah vozil, ni mogoče izvedeti, koliko je na primer požarov na osebnih avtomobilih in koliko na tovornih vozilih ali avtobusih. Iz podatkov tudi ni razvidno, ali gre za vozilo, ki je bilo v času požara udeleženo v prometu ali ne.
Bi bilo smiselno imeti v avtomobilu gasilni aparat?
Ali je število visoko ali ne, je zelo relativno. Če upoštevamo, da se po naših cestah še posebno v času dopustov vsak dan prevaža nepregledno število vseh vrst vozil, bi lahko dejali, da je številka majhna, a če pomislimo, da so ob požaru v vozilu ogrožena tudi življenja, bi se lahko strinjali, da je vsak požar na vozilu preveč.
Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno v avtomobile kot del obvezne opreme namestiti tudi gasilnike, s katerimi bi lahko pomagali tako sebi kot drugim in morda požar ustavili že v začetni fazi, ko je to najbolj pomembno. A medtem ko je v nekaterih evropskih državah gasilnik v avtomobilu že obvezni del opreme, to v Sloveniji velja le za vozila javnega prevoza in tovornjake.
"Evropskega predpisa, ki bi na enak način določal obvezno opremo vozil v cestnem prometu v Evropski uniji, ni, zato lahko vsaka članica na svoj način to ureja v svojih nacionalnih predpisih," so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Pogosto na naših cestah gorijo tudi tovornjaki in avtobusi.
Gasilni aparat je del obvezne opreme v več evropskih državah
Gasilni aparat je del obvezne opreme v avtomobilih v Belgiji, Bolgariji, Estoniji, Grčiji, Latviji, Litvi, na Poljskem in v Romuniji. Na Švedskem morajo biti z njimi opremljeni le avtobusi, v Španiji poleg teh tudi velika komercialna vozila, na Malti pa jih morajo imeti vozila, ki so namenjena najemu.
Pri nas ni del obvezne opreme za osebna vozila. Kot je zapisano v Pravilniku o delih in opremi vozil, med obvezno opremo vozil v cestnem prometu spada tudi "gasilnik za vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila (za vozila kategorij M1 in N z gasilno sposobnostjo najmanj 8A, 55B, za ostala vozila z gasilno sposobnostjo najmanj 21A, 113B)".
Gasilnik z določeno gasilno sposobnostjo je torej že dalj časa predpisan za vsa vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila, podobno pa je bil določen že pred uveljavitvijo tega pravilnika, so povedali na ministrstvu.
Dodajajo, da je bil "pravilnik v času priprave (od leta 2011 do 2013) dolgo časa v javni obravnavi, a pobude, da bi bil gasilnik obvezen za vsa vozila, nismo prejeli. Po naših informacijah je v Evropski uniji zelo malo držav članic, v katerih je predpisan gasilnik kot obvezna oprema vseh vozil (po naših informacijah le v Belgiji in Latviji)," so povedali na ministrstvu.
Požar se v vozilu zelo hitro razširi. Do prihoda gasilcev je v polnem zagonu, do takrat bi ga že lahko omejili z manjšim gasilnim aparatom.
Ministrstvo odločitev prepušča vozniku
Kot pravijo na ministrstvu, pravilnik sicer res ne predpisuje obvezne opremljenosti vozil preostalih kategorij z gasilniki, vendar jih tudi ne prepoveduje.
"Zato se lahko lastnik vozila sam odloči, da bo v skrbi za varovanje svojega premoženja svoje vozilo opremil z gasilnikom in ga namestil v vozilo na ustrezen in varen način. Seveda pa mora ta gasilnik nato tudi redno v predpisanih rokih vzdrževati," so zapisali.
Ministrstvo za infrastrukturo bo letos pristopilo k pripravi novega pravilnika, ki bo določal tudi obvezno opremo vozil. "Tudi ta predlog pravilnika bo v javni obravnavi in pripravljen na podlagi kompromisa vseh prejetih predlogov in pobud, podprtih z analizami," so napovedali.
Gasilci menijo, da bi moral biti gasilnik del obvezne opreme
Da bi moral biti gasilni aparat v avtomobilu obvezen tako kot komplet prve pomoči, meni tudi Jože Ložnar Kranjc, namestnik poveljnika ljubljanske gasilske brigade. Kot pravi, lahko manjši gasilski aparati dobro omejijo začetni požar in pomagajo, da se položaj ne poslabša, saj je v prvih trenutkih vsaka pomoč neprecenljiva. V času, ko gasilci pridejo do kraja dogodka, se požar namreč lahko močno razširi in ga je vsako minuto težje omejiti. Ložnar Kranjc v primeru nesreče najprej svetuje klic na 112 in nato pomoč po lastnih najboljših močeh.
"Začetni požar lahko dobro omejijo in pomagajo, da se položaj ne poslabša. V tistih prvih trenutkih je vsaka pomoč neprecenljiva. Vsak bi se moral le odločiti, ali bi imel aparat v prtljažniku ali pa raje kje bližje na dosegu roke," pravi Jože Ložnar Kranjc.
Najpogostejša izbira so manjši dvokilogramski gasilni aparati na prah (stanejo okoli 25 evrov), ki pa do okolja niso najbolj prijazni. Na trgu so dostopni tudi aparati z ekološko razgradljivo vsebino, ki so sicer dražji (okoli 250 evrov), a povzročijo veliko manj škode. Kot pravi Ložnar Kranjc, je prah sicer dober za gašenje, a hkrati močno umaže avtomobil in poškoduje elektronske dele. Med osnovnimi aparati ni veliko razlike, a vozniki lahko poiščejo tudi aparate z bolj naprednimi sredstvi, ki so prijaznejši tako do avtomobila kot do okolja, meni Ložnar Kranjc.
Pred nakupom je treba preveriti, ali ima aparat ustrezen certifikat, po nakupu pa je pregled priporočljiv vsaki dve leti. Uporabo aparatov vam z veseljem kadarkoli prikažejo tudi v prostovoljnih gasilskih društvih.
Andrej Mrak je za svoje dejanje, o katerem smo pisali na Siol.net, prejel tudi medaljo za hrabrost.
Z gasilnim aparatom je že rešil življenja
Prostovoljni gasilec in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Idrija Andrej Mrak je leta 2013 ob prometni nesreči v Luciji pri Portorožu, kjer se je v koloni vozil znašel kot turist, s svojim gasilnikom razbil vetrobransko steklo prevrnjenega kombija in iz vozila rešil dva italijanska državljana, tik preden je ogenj zajel celotno vozilo. Z gasilnikom mu je uspelo pogasiti še manjši požar na drugem avtomobilu.
"Pri sebi v prtljažniku imam vedno aparat z enim kilogramom prahu. Dobro bi ga bilo imeti v potniškem prostoru, a tam ni prostora za varno namestitev. Tak gasilni aparat stane 20 evrov, na pregled ga peljem vsaki dve leti," je takrat povedal Mrak, ki ima v svojem avtomobilu vedno tudi cel nahrbtnik prve pomoči z ovratnico za primer poškodbe vratu in hrbtenice.
Preden se odločite za nakup jeklenke, je treba opozoriti, da kilogramska jeklenka ob trku dobi veliko večjo maso in lahko resno poškoduje potnike v avtomobilu, zato mora biti v potniški kabini dobro pritrjena, kot imajo to rešeno v Belgiji, ali varno pospravljena v prtljažniku.
Nekatere avtomobilske znamke že omogočajo dodatno opremo, ki omogoča varno namestitev gasilnika v avtomobilski kabini.
Zelo učinkoviti so tudi samodejni gasilni sistemi
S samodejnimi gasilnimi sistemi, ki zaznavajo povišano temperaturo in začnejo gasiti brez človeškega ukaza, so opremljeni predvsem dirkalniki in so v avtomobilih velika redkost.
Tak gasilni sistem je mogoče sprožiti ročno ali elektronsko, gasi pa z dvema šobama v potniškem in eno v motornem prostoru. Skupaj s celotno inštalacijo stane okrog 450 evrov.
Voznikom običajnih avtomobilov je na voljo tudi sistem, ki ga je v Sloveniji patentiral Jože Stopar. Gasilni sistem je razvil po tragični nesreči na Poljanskem klancu na dolenjski hitri cesti leta 2005, ko je v avtomobilih zgorelo osem oseb.
Kot meni Stopar, se gasilni aparat v avtu najpogosteje ne uporabi zaradi panike ali ker ostanemo ukleščeni v vozilu, zato je prepričan, da je v primeru požara samodejni sistem najboljša rešitev.
Stoparjev sistem naj bi zaznal mesto požara pod pokrovom avtomobila in ga pogasil v desetih sekundah. Če aparat za gašenje potrebujemo za gašenje na drugem mestu ali za pomoč drugemu vozniku, ga enostavno ločimo od sistema s hitro spojko in uporabimo kot ročni gasilnik.
Za avtomobile so primerni manjši gasilni aparati. Najpogostejši so dvokilogramski gasilniki na prah, ki stanejo okoli 25 evrov in jih je treba pregledovati na dve leti, pregled pa stane okoli sedem evrov.
Pobudo za oceno ustavnosti Pravilnika zavrnili zaradi zamujenega roka
Stopar je sicer med tistimi, ki menijo, da bi moral biti gasilnik del obvezne opreme v vsakem avtomobilu. Prepričan je, da to ni v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom, hkrati pa tudi, da so s tem vsakemu posamezniku kršene njegove ustavne pravice, med drugimi pravica do varnosti.
Iz tega razloga je 11. avgusta 2015 vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Pravilnika o delih in opremi vozil. Ustavno sodišče je njegovo pobudo zavrglo, a iz postopkovnih razlogov. Kot razlog so navedli, da je izpodbijani pravilnik začel veljati 1. 10. 2013 in je objektivni rok za vložitev pobude potekel leto kasneje, 1. 10. 2014, Stopar pa je pobudo vložil več kot eno leto po uveljavitvi izpodbijanega predpisa.
"Tako pobudo bi Ustavno sodišče obravnavalo, če bi pobudnik dokazal, da je za nastanek škodljivih posledic, ki naj bi mu jih povzročal predpis, izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljil, zakaj ta čas sega izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude," je v sklepu zapisalo Ustavno sodišče.
Ministrstvo: Obvezni samodejni gasilni sistem bi bil prevelik strošek za voznike
Stopar je z gasilnim sistemom, ki ga proizvaja njegovo podjetje Argas, od leta 2010 dalje že večkrat seznanil ministrstvo za infrastrukturo in predlagal, da bi s predpisom določili obvezno vgradnjo sistema v vsako vozilo, so nam povedali na ministrstvu.
Samodejni gasilski sistem, ki ga proizvaja podjetje Argas, je priključen na ročni gasilni aparat, ki je nameščen v prtljažniku.
"Omenjeno podjetje je večkrat predlagalo, da bi ministrstvo za infrastrukturo s predpisom določilo obvezno vgradnjo takega sistema v vsako vozilo v naši državi, vendar do take odločitve ni prišlo, saj bi s tako določbo vsakemu lastniku vozila povzročili približno 200 evrov stroškov za nakup in vgradnjo tega sistema v vozilo in približno 100 evrov za postopek posamične odobritve predelanega vozila, nato pa še vsako leto 15 evrov za letni pregled samodejnega sistema za gašenje požarov. Podjetju smo predlagali, naj informacijo o tem sistemu posreduje neposredno proizvajalcem vozil, ki bi tak sistem vgradili že v novo vozilo, oziroma na institucije za pripravo predpisov s področja ugotavljanja skladnosti vozil v Bruslju in Ženevi, ki bi lahko tak sistem po preučitvi analize učinka dodali v evropsko oziroma mednarodno zakonodajo s področja ugotavljanja skladnosti vozil," so povedali na ministrstvu.
Kot pravi Stopar, ministrstvu nikoli niso poslali nikakršne ponudbe, kjer bi bila določena vrednost vgradnje sistema, zato ne razume, na podlagi česa so določili ceno. Pojasnjuje, da vgradnja stane okoli 110 evrov in ker gre za vgradnjo, in ne predelavo, homologacija, ki jo ministrstvo navaja s stroškom stotih evrov, ni potrebna. Prav tako letni pregled sistema ne stane 15 evrov; zaradi vgradnje sistema je treba gasilnik pregledovati vsako leto, in ne na dve leti, kot bi ga bilo treba sicer, pregled pa stane okoli sedem evrov.
1