Sreda, 22. 1. 2020, 7.29
4 leta, 11 mesecev
Toyota izzivom prihodnosti odgovarja s storitvami Kinto
Enega ključnih izzivov avtomobilskega posla so zaupali Slovencu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,86
2
Toyota je eden največjih avtomobilskih proizvajalcev na svetu, ki je v Evropi zelo strateško in uspešno vpeljal hibridno tehnologijo. Tudi pri Toyoti pa opozarjajo na prihodnje spremembe v dojemanju in uporabi avtomobilov, te spremembe pa odpirajo tudi nove poslovne kanale.
Avtomobilski proizvajalci opozarjajo na spremembe na trgu, pa tudi pri prihodnjih prodajnih in lastniških navadah uporabnikov avtomobilov. Storitve mobilnosti bodo prevzele del današnjega posla neposredne prodaje in pri Toyoti, enemu največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu, so razvoj teh storitev v Evropi zaupali slovenskemu menedžerju Tomu Fuxu.
Toyota se je začela aktivno odzivati na spremembe avtomobilskega trga. Po pričakovanju proizvajalcev bodo v prihodnje prodajali manj avtomobilov, z njimi torej tudi manj zaslužili, ta primanjkljaj pa bodo morali nadoknaditi prek drugih kanalov. Eden takih je nudenje mobilnosti v najširšem pomenu besede, to pa je predvsem nadomestilo klasičnemu avtomobilskemu lastništvu.
Iskanje posla prihodnosti za tisti čas, ko se bo zmanjšalo število prodanih vozil
Japonci so zato zdaj tudi v Evropi predstavili svojo blagovno znamko mobilnostnih storitev Kinto. Na različne evropske trge bodo posamezne produkte predstavljali postopno in tudi glede na potencial teh trgov. Med te storitve sodi popolna podpora avtomobilskega lizinga (lizing brez posrednikov, Toyota tako ohranja stik s strankami), souporaba avtomobilov (tudi službenih), spodbujanje zaposlenih za vožnjo v službo z istim vozilom, najem avtomobilov prek mesečne naročnine in podobno.
Toyota je v Sloveniji lani na primer že predstavila storitev souporabe svojih avtomobilov pod oznako DriveMe, ki jih prek začetnega pilotnega projekta ponujajo predvsem izbranim poslovnim partnerjem.
Tom Fux je s 1. januarjem 2020 prevzel mesto podpredsednika mobilnosti pri Toyota Motor Europe, kjer bo vodil razvoj poslovnih modelov prihodnjih mobilnostnih storitev Toyote v Evropi.
Razvoj mobilnostnih storitev so zaupali Slovencu
Pri Toyoti so na čelo te nove poslovne smeri postavili znanega slovenskega avtomobilskega menedžerja Toma Fuxa. Ta vodi družbo Toyota Fleet Mobility (TFM), ki je združeno podjetje (joint venture) med osrednjo Toyotino finančno družbo iz japonske Nagoye (Toyota Financial Services Corporation) in Toyoto Motor Europe. Sedež TFM je v nemškem Kölnu.
Fux je s 1. januarjem 2020 prevzel mesto podpredsednika mobilnosti pri Toyota Motor Europe, kjer bo vodil razvoj poslovnih modelov prihodnjih mobilnostnih storitev Toyote v Evropi.
"V prihodnje bo znaten delež naših prihodkov izviral iz storitev mobilnosti. Ne bo sicer zamenjal našega osrednjega posla, bo pa pomemben dodatek," je Fux povedal na predstavitvi storitev Kinto v Amsterdamu.
Za Tomom Fuxom je že več kot desetletna pot dokazovanja v vrhu Toyotinega posla v Evropi.
Slovenski menedžer, ki je vajen kriznih vlog
In to nikakor ni prvič, da bi Fux pri Toyoti dobil pomembno strateško nalogo. Navsezadnje se je v Bruselj odpravil prav v času največje gospodarske krize, nato je postavljal Toyotino hibridno strategijo, vodil znamko na zelo posebnem nemškem trgu in zdaj torej išče pravo poslovno pot za prihodnost, ki bo z vidika avtomobilskih proizvajalcev v marsičem drugačna.
"Ko se je tistega septembra z bankrotom bratov Lehman sesul evropski avtomobilski trg, sem kot prvo 'evropsko' funkcijo prevzel krizni menedžment. Ko sem kot izvršni direktor prevzel cenovno pozicioniranje in načrtovanje Toyote Europe, so se zrušili tečajni trgi. Japonski jen je v primerjavi z evrom pridobil 40 odstotkov. Tečaj je padel s 164 jenov na 100 jenov za en evro. V Evropi smo skoraj vse avtomobile prodali z negativno maržo. Kar nekajkrat sem se znašel v novi vlogi ravno takrat, ko so se na trgu zgodili večji pretresi," se je v pogovoru za Siol.net spominjal Fux.
Tom Fux je začel pri Toyoti delali že po končanem študiju. Bilo je leta 1998, ko je Toyota v Ljubljani odprla novo podjetje. Takrat je bilo v ekipi deset Slovencev in dva Japonca. Bil je asistent v prodaji, že po letu in pol je napredoval do vodje prodaje, skrbel je za marketing in bil zraven, ko so odpirali podjetja po Hrvaški, Srbiji in Bosni. Vodil je širitev Toyote na območju nekdanje Jugoslavije.
Ko je postal direktor družbe v Sloveniji, je bil najmlajši Toyotin direktor v Evropi. Star je bil komaj 28 let. Takrat je prišel klic iz Toyote Europe v Bruslju, zakaj ne bi odšel tja pogledat evropske perspektive in globlje spoznat Toyotinega sistema.
Moral bi prevzeti vodenje načrtovanja, prodajo in proizvodnjo. To je bilo leta 2008, tri mesece po njegovem prihodu pa so se že začeli kazati prvi znaki gospodarske krize. Kot svojo prvo "evropsko" funkcijo je zato prevzel krizni menedžment. Uspelo mu je vzpostaviti stabilnost in leta 2010 je postal izvršni direktor za cenovno pozicioniranje in načrtovanje Toyote Europe. Takrat so se zrušili tečajni trgi. Bil je odgovoren za cenovno pozicioniranje, iskanje ravnovesja med cenami in številom naročenih avtomobilov. Od leta 2012 je bil izvršni direktor za prodajo.
Toyota se je takrat odločila sprejeti hibridno strategijo. Bil je v najožji ekipi, ki je postavila novo strategijo in osredotočanje predvsem na hibride. Prodaja je začela spet rasti, nato so ga pri Toyoti poslali na čelo svoje družbe v Nemčiji. Fuxova naloga je bila spet krizna, torej prestrukturirati trgovsko mrežo in Toyoto vrniti tja, kjer je pred tem že bila.
Toyoto je v Nemčiji vodil štiri leta, nato pa januarja leta 2018 prevzel omenjeno družbo TFE.
2