Dve tretjini državnih cest varnostno spornih, kateri so najbolj črni odseki? (video)

Kljub obremenjenosti so avtoceste in hitre ceste še vedno najvarnejše

Vozniki si danes lahko izberemo tako avtošolo, v kateri pridobimo izpit, ustrezen tečaj na varnostnih poligonih, industrija nam ponuja tudi vse varnejše avtomobile.

Drugače pa je pri cestah, kjer v praksi težko izbiramo, ali se bomo vozili po varnih ali manj varnih odsekih. Med vzroki za prometne nesreče pa se v Sloveniji najpogosteje navaja voznik, bistveno manjkrat pa neustrezna infrastruktura.

"V Sloveniji imamo 6,2 smrtne žrtve na sto tisoč prebivalcev, kar nas postavlja v evropsko sredino. Po letu 2011 je začelo število letno prevoženih kilometrov padati. Čeprav je največ prometa na avtocestah in hitrih cestah, so te najvarnejše. To je zasluga dvosmernega cestišča, boljše preglednosti in drugih tehničnih elementov," pravi Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu AMZS.

Visoko tveganje na 60 odstotkih regionalnih cest

Kostanjšek je bil tudi med najaktivnejšimi pri dvoletnem ocenjevanju v sklopu programa Sensor, kjer so ceste na eni strani ocenili po pogostosti prometnih nesreč, nato pa so posamezne sto metrov dolge odseke ocenili še na podlagi zajetega videozapisa. Ocenjevali so okrog 60 različnih parametrov (dovoljene hitrosti, število voznih pasov, širine pasov, varnostne ograje, dodatne nezaščitene ovire, ukrivljenosti ceste, izkoriščanje obcestnega prostora ...) in ceste razporedili v pet kakovostnih kategorij.

"Konflikti na cesti so neizbežni, zato smo ocenjevali, kako uspešno lahko v tem primeru nanje reagiramo in kakšno zaščito nam cesta in obcestni del zagotavljata v primeru nesreče," dodaja Kostajnšek, ki med najpogostejšimi vzroki za nesreče navaja čelna trčenja, bočna trčenja in zdrse vozil s ceste.

V okviru projekta se je v dveh letih posnelo in ovrednotilo več tisoč kilometrov slovenskih cest. Pri ocenjevanju stopnje tveganja so pod drobnogled vzeli 608 kilometrov avtocest, 808 kilometrov glavnih cest in 5116 kilometrov regionalnih cest.

Vsak tretji stometrski odsek državne ceste dobil le eno zvezdico

Medtem ko so se tudi pri varnostnih zvezdicah slovenske avtoceste in hitre ceste izkazale dobro, saj je 70 odstotkov odsekov dobilo od tri do pet zvezdic, je stanje veliko slabše na državnem cestnem omrežju.

Kar 60 odstotkov glavnih (G1, G2) in regionalnih (R1, R2) cest je namreč dobilo kvečjemu dve varnostni zvezdici, vsak tretji odsek je bil ocenjen le z eno zvezdico. Podobno skrb vzbujajoč je sicer tudi delež v jugovzhodni regiji v Evropi.

"Najbolj pereči so odseki Logatec–Idrija–Tolmin, cesta mimo Velenja proti Koroški, Metlika–Novo mesto, Kozina–Starod in podobni. Tam bi potrebovali nove varnostne ograje, ropotne črte pri menjavi pasov, nove črte na cesti, dodatne pasove za počasna vozila, širitev vozišč, osvetlitev, treba bi bilo odstraniti različne ovire in podobno," pojasnjuje Robert Štaba, generalni sekretar AMZS.

Štaba: Slovenija potrebuje pregleden nacionalni program izboljšanja varnosti cest

Pri AMZS kot nevladni organizaciji pričakujejo nacionalni program za izboljšanje varnosti cest. Štaba je kot primer izpostavil Nizozemsko, kjer želijo do leta 2020 vse svoje državne ceste dvigniti vsaj do ravni treh zvezdic. Ocenjevanje cestnega omrežja, kakršnega ponuja program Sensor, voznikom zagotavlja, da na svoji poti izberejo varnejšo cesto.

"Politika v Sloveniji ni postavila pogojev, meril in ciljev. Naši rezultati kažejo, na katerih odsekih morata stroka in politika storiti prve korake. Slovenska vlada bi morala sprejeti transparentni program za obnovo cest, ga javno objaviti in določiti jasen način, pot in cilje. Javnost bi tako lahko spremljala, ali gre davkoplačevalski denar v tiste odseke cest, ki ukrepe najbolj potrebujejo," je slovenski vladi predlagal generalni sekretar AMZS.

Pri tem Štaba izpostavlja, da bi naložba v izboljšanje celotne infrastrukture v 20 letih znašala 169 milijonov evrov, s tem pa bi v tem obdobju obvarovali skoraj 4.800 težko poškodovanih udeležencev nesreč ali smrtnih žrtev, s tem pa bi država prihranila 1,2 milijarde evrov.