Torek, 12. 10. 2021, 14.23
2 leti, 6 mesecev
Slovenija kot referenčna država zelene mobilnosti?
Država z 200 milijoni evrov za avtoindustrijo? To so podrobnosti. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,39
30
Slovenska industrija avtomobilskih dobaviteljev se pripravlja na prehod na digitalno in zeleno mobilnost. Obseg prihodkov nameravajo z zdajšnjih 3,5 milijarde evrov do konca desetletja povečati na pet milijard evrov. Za hitrejše prestrukturiranje nameravajo v petih letih nameniti 600 milijonov razvojnih partnerskih sredstev, od tega jih tretjino pričakujejo od države. Vlada bo že letos imenovala koordinatorje za sprejetje strategije, ki se bo dotikala prav izzivov, povezanih z avtomobilsko industrijo v Sloveniji.
"Mi se ne sprašujemo, ali se bodo spremembe zgodile, in gremo, mi dejansko že tečemo," je bil ob obisku štirih ministrov in premierja Janeza Janša v Spodnji Idriji slikovit njihov osrednji gostitelj Iztok Seljak, glavni direktor družbe Hidria Holding in tudi osrednji koordinator iniciative GreMO.
Skupno deset avtomobilskih dobaviteljev iz Slovenije je delu vlade, kjer se prepletajo znanost, gospodarstvo, digitalizacija in politika, predstavilo trenutno obsežno poslovanje in potrebne spremembe za prihodnost. Ob predvidenih spremembah avtomobilske industrije se bo močno spremenila tudi vloga dobaviteljev. Prehod s pogona na motor na notranje izgorevanje na delno ali popolno elektromobilnost pomeni prehod od kompleksnega motorja do kompleksnega okolja. Vključenih mora biti veliko deležnikov in šele nato se lahko zgodi prehod na brezogljično mobilnost, ki jo želi Evropa doseči leta 2035.
Deset dobaviteljev je predstavilo zdajšnje poslovanje in obete v prihodnje, ki bodo močno prepleteni z izzivi zelene mobilnosti tako na štirih kot tudi dveh kolesih.
V razvoj dodatnih 600 milijonov evrov, od vlade jih želijo tretjino
Vodilni slovenski dobavitelji vlade ne prosijo za pomoč, temveč poudarjajo, da bi se vložena sredstva povrnila v dveh ali treh letih. V petih letih namerava industrija v prestrukturiranje vložiti 600 milijonov evrov, od tega od vlade pričakujejo tretjino sredstev. Skupna vlaganja v razvoj sicer znašajo pol milijarde evrov letno.
"Obdobje od leta 2015 do leta 2019 je bilo zelo konjunkturno, nato nas je epidemija covid-19 spodrezala. Letos bomo v proračun prispevali 280 milijonov evrov. Trenutno so manj jasni kratkoročni kot dolgoročni obeti. Lažje govorim o letu 2025, še lažje o letu 2030 kot pa o tem, kaj nas čaka letos novembra ali decembra. Do letošnjega poletja je bilo naše delo na rekordni ravni. Zdaj tovarne stojijo, saj imamo od 10 do 15 odstotkov manjša naročila. Prva polovica leta bo za nas odlična, druga solidna. Leta 2022 pričakujem povprečje letošnjega leta. Še vedno pa imamo zdaj predvsem krizo dobavne verige, ne pa krize povpraševanja in prodaje. Vse to bo pospešilo makrotrend elektrifikacije, a odvisen bo od številnih dejavnikov. Avtoindustrija investira ogromna sredstva in leta 2025 bo vsaj polovica novih avtomobilov že elektrificiranih," ocenjuje Seljak.
Koordinator iniciative GreMO je Iztok Seljak, sicer tudi glavni direktor družbe Hidria Holding.
Pred Janšo in štirimi ministri deset velikih dobaviteljev, skupno v avtomobilskem poslu v Sloveniji 400 podjetij
Premierju Janši ter ministrom Počivalšku, Vizjaku, Andrijaniču in Kustečevi se je v Spodnji Idriji predstavilo deset vodilnih dobaviteljev. Poleg domačih Hidrie in Kolektorja še podjetja TVP, Domel, Iskra Mehanizmi, LTH Castings, SIJ Acroni, TAB, Talum in Unior.
Skupno je v dobaviteljsko industrijo vključenih okrog 400 slovenskih podjetij, od tega je 76 odstotkov majhnih in srednje velikih podjetij. Ta podjetja imajo 40 tisoč zaposlenih ter ustvarijo deset odstotkov BDP in več kot 20 odstotkov izvoza.
Janša: Edina možnost za brezogljično družbo je jedrska energija
Premier in ministri so dobaviteljem obljubili kreiranje sklada za transformacijo v zeleno mobilno prihodnost. Ta ne bi vključeval le finančnih sredstev, temveč tudi ustrezne človeške kadre. Slovenija lahko postane referenčna država zelene mobilnosti.
"V Glasgowu bo kmalu evropski podnebni vrh. Zmanjševanje izpustov CO2 je izziv za človeštvo. Dvajset odstotkov tega izziva predstavlja promet, in če ne bo prehoda na drugačen način pogona, teh ciljev ne bo mogoče doseči. Za izpuste ni kriva le avtomobilska industrija, je pa to predvsem avtomobilska industrija," meni Janša. "Izvoz je pomemben generator gospodarske rasti, tako da s temi temami ne naslavljamo le vprašanja izpustov CO2, naslavljamo tudi vprašanje razvoja, inovacij in kakovosti življenja v Sloveniji. Veseli smo takih vertikalnih povezav, kot je projekt GreMO. Imenovali bomo koordinatorje, ki bodo do konca leta sprejeli strategijo, kako te izzive naslavljati. To je kompleksen pristop, to so motorji, baterije, hranilniki in viri energije, zgradba vozil … Slovenska industrija je sposobna proizvajati bistvene sestavne dele avtomobilov."
Slovenija lahko postane referenčna država za zeleno mobilnosti, dodaja premier.
"Zelenega prehoda v Evropi ne more biti brez jedrske energije. Če bo tak sklep podnebne konference v Glasgowu, lahko do prehoda na zeleno mobilnost pride veliko hitreje kot sicer. V Sloveniji imamo približno tretjino elektrike iz jedrske energije, tretjino iz premoga in tretjino iz preostalih virov. Če ustavimo del iz premoga, moramo to tretjino nadomestiti iz drugih virov. Jedrska energija se tu kaže kot praktično edina rešitev."
Primer prototipnega električnega skuterja za nemški BMW, katerega ogrodje so sestavili v Hidrii.
Vsi izdelki s predstavitvene mize Kolektorja so nastali v zadnjih petih letih.
Avtomobilisti ne spijo: kljub povečani prodaji so se izpusti že znižali
V zadnjih 20 letih se je v Evropi število avtomobilov povečalo za 50 odstotkov. V tem času je proizvajalcem uspelo celotne izpuste CO2 kljub temu znižati za 35 odstotkov, izpuste NOx pa za 50 odstotkov. To kaže na velika dozdajšnja razvojna vlaganja avtomobilske industrije v problematiko segrevanja podnebja in nujnega zniževanja izpustov toplogrednih plinov.
Mobilnost pa danes še vedno povzroča približno petino vseh izpustov CO2 in zato Evropska unija predvsem s trenutno politiko izvaja znaten pritisk na proizvajalce, da te izpuste dodatno znižajo. Do leta 2035 je cilj doseči raven brezogljične mobilnosti.
Ker je elektromotor bistveno enostavnejši od bencinskega ali dizelskega motorja, bodo ključne inovacije
Za take spremembe pa so pomembni predvsem inovacijski preboji, kar je danes priložnost za izkušene razvojne dobavitelje. Klasični motor na notranje izgorevanje ima dva tisoč gibljivih delov. Elektromotor jih ima le še dvajset, k njemu pa spadajo izzivi baterijskih sistemov, senzorike, gorivnih celic in uporabe lahkih materialov.
"Evropa se zaveda kompleksnosti avtomobilske industrije. Zavedamo se, da smo na nekaterih področjih zaspali. Strategija je zato toliko bolj ambiciozna. Vsi vemo, da bodo sestavni deli postali dražji. Proizvajalci iščejo dobavitelji, ki bodo iskali nove rešitve in bodo pripravljeni ta naročila ustrezno plačati. Kdor ne bo delal teh inovativnih izdelkov, bo lahko zanje postavil mnogo nižjo ceno kot danes. Stagnirati oziroma ostati na mestu ni več opcija. Dobaviteljska veriga ni več dovolj. Imeti je treba ustrezno dobavo materialov, ni dovolj le narediti motorja, imeti mora tudi nizek celoten okoljski odtis. Pomembna je torej tudi električna energija iz obnovljivih virov. Govorim o tako imenovanih nalepkah CO2, ki predstavljajo ta celotni odtis. Morebitna elektrika iz umazanih virov bo izdelek podražila. Izdelki bodo na prvi pogled podobni, a njihova proizvodnja se bo lahko močno razlikovala. Zato danes skupaj stopajo vsa znanja, problemi presegajo le eno podjetje. To je velika možnost, da država s tem reši svoje težave. Take inovacije razrešujejo težave ministrstev za okolje, za infrastrukturo, pa tudi drugih ministrstev. V partnerskem odnosu lahko dobimo veliko."
30