Sreda, 28. 4. 2021, 22.20
3 leta, 7 mesecev
Vse več avtomobilov v Evropi ni mogoče kupiti z dizelskim motorjem
Črna prihodnost dizla? Ti podatki zanj niso spodbudni.
Vse več avtomobilskih proizvajalcev pod vprašaj postavlja razvoj novih dizelskih motorjev, tudi sicer pa pogled na statistiko letošnjih avtomobilskih novosti pove veliko o trenutni mikavnosti teh motorjev.
Včeraj smo pisali o Renaultu, ki domnevno ne bo razvijal naslednje generacije dizelskega motorja. Za zdaj bo prilagodil obstoječega, torej motor dCi po normativih Euro 6d, ki bo tako v skladu z veljavnimi okoljskimi predpisi. Ali bo Renault kot eden največjih proizvajalcev sploh še razvil motor po standardu Euro 7, še ni jasno.
To vse že vpliva na ponudbo mnogih avtomobilskih proizvajalcev, ki dajejo prednost bencinskim in priključno hibridnim pogonom. Toyota je kot prva že pred leti vse stavila na take pogone in tudi pri klasičnih športnih terencih samodejno umaknila možnost dizelskega pogona. Kar se je takrat zdelo nepredstavljivo, je danes na trgu nekaj normalnega.
Klasični motorji so precej bolj kompleksni od novih elektromotorjev. Letos bo dizelski motor v Evropi "izgubilo" okrog dvajset avtomobilov
Še leta 2015 je znašal delež dizelskih motorjev pri novih avtomobilih več kot polovico. Nato se je zgodil Volkswagnov “dieselgate” in tudi okoljske zahteve Evropske unije. Vse bolj zapleteno in predvsem drago je razvijati klasične motorje, ki bi imeli želene nizke izpuste. Letos bo, po podatkih analitične družbe IHS Markit, vsaj dvajset avtomobilov na evropskem trgu "izgubilo" možnost dizelskega motorja. Med temi so volkswagen polo, renault scenic, nissan micra, honda civic in še mnogi drugi.
Ena izmed britanskih avtomobilskih organizacij je že v začetku leta postregla z zanimivo statistiko: letos bodo na enem največjih evropskih avtomobilskih trgov predstavili 29 povsem električnih in sedem priključno hibridnih modelov, ob tem pa le 26 novih avtomobilov s klasičnim motorjem na notranje izgorevanje − od teh jih bo imelo le štirinajst še možnost dizelskega motorja.
Delež avtomobilov z dizelskim motorjem je začel strmo padati po letu 2015.
Delež elektrificiranih avtomobilov vendarle raste počasi
Lani septembra je po podatkih družbe JATO Dynamics prodaja električnih in hibridnih avtomobilov v Evropi prvič presegla raven dizelskih različic. Prodaja baterijskih avtomobilov (povsem električni ali priključni hibridi) je lani kljub kriznemu letu zrasla za 120 odstotkov, a še vedno je predstavljala le osem odstotkov avtomobilskega trga.
Ponudba vozil je še vedno dokaj omejena, cene so visoke, marsikje vozniki tudi nimajo dovolj zaupanja v polnilno infrastrukturo. Avtomobilski proizvajalci si želijo pospešiti prehod na elektrificirana vozila, s katerimi bi bili v skladu s pričakovanji EU ter bi se tudi izognili visokim kaznim za nedoseganje želenih standardov.
Ponudba vozil je še vedno dokaj omejena, cene so visoke, marsikje vozniki tudi nimajo dovolj zaupanja v polnilno infrastrukturo. Preobrazba največje tovarne dizelskih motorjev v Evropi
Zanimiv je primer tovarne v francoskem Tremeryju, ki je največja evropska tovarna dizelskih motorjev. Lani je tam delež električnih motorjev znašal deset odstotkov, letos naj bi ta delež podvojili in skupno izdelali 180 tisoč elektromotorjev. Do leta 2025 si želijo letno proizvodnjo elektromotorjev povečati na 900 tisoč. To je že več kot polovico tistega proizvodnega obsega, kakršnega so imeli pred epidemijo covid-19.
Ta tovarna se torej spoprijema z nezadržnim padcem deleža izdelanih dizelskih motorjev, na drugi strani pa se strmo povečuje delež elektromotorjev. To za tovarno prinaša še nov izziv. Elektromotor potrebuje le petino sestavnih delov dizelskega motorja. Pod vprašaj se torej postavljajo prihodnje službe trenutno tri tisoč zaposlenih v Tremeryju, kjer pa lastnik Stellantis za zdaj ne napoveduje zapiranja tovarn, prav tako ne odpuščanj. Do zmanjšanja zaposlenih naj bi prišlo po naravni poti, torej predvsem z upokojevanjem.
Poenostavitev avtomobilske proizvodnje pomeni tudi zmanjšanje potrebne delovne sile
Po izračunih lobistične skupine PFA naj bi bilo v Franciji vendarle ogroženih 15 tisoč služb, povezanih z dizelsko tehnologijo. Francoska avtomobilska industrija sicer zaposluje kar 400 tisoč ljudi. V Nemčiji bo predvidoma prihod manj kompleksnih in manj zapletenih električnih avtomobilov ogrozil okrog 100 tisoč zaposlenih.
32