Bomo kmalu leteli brez turbulenc? Boeing proti njim z laserjem.

Pri Boeingu menijo, da bi lahko s svojim novim sistemom turbulenco zaznali več kot 60 sekund prej, preden na območje zapelje letalo. Laserski sistem bi deloval do razdalje približno 17,5 kilometra, s tem pa bi kabinsko osebje pravočasno opozoril na prihajajočo turbulenco. Foto: Emirates

Klimatologi: Potniki na letalih, pripravite se na vse več turbulenc

Lani se je v ZDA med turbulencami resno poškodovalo 44 potnikov. Foto: Reuters Samo letalske družbe v ZDA turbulence stanejo pol milijarde dolarjev na leto

Za večino potnikov na letalih so turbulence zgolj neprijetna motnja sicer mirnega potovanja na višini več tisoč metrov. Toda analize letalske industrije kažejo, da se število hujših turbulenc znatno povečuje. Ob upoštevanju rasti letalskega prometa se je število primerov, v katerih so poškodbe na poletu posledica turbulenc, samo med letoma 1982 in 2003 podvojilo.

Danes ima samo letalska industrija v ZDA zaradi turbulenc več kot pol milijarde dolarjev škode, poroča britanski The Guardian, čeprav se današnja potniška letala vse lažje zoperstavljajo turbulenci. Po poročanju FAA (Federal Aviation Administration) se je lani med turbulencami resno poškodovalo 44 potnikov, lažje poškodovanih ali tistih, ki jih je polila vroča tekočina, pa niti ne štejejo.

Klimatologi napovedujejo, da se bo število nenadnih in močnejših turbulenc le še povečevalo. To povezujejo z večjo količino ogljikovega dioksida na potovalni višini večjih komercialnih letal (od 10 do 12 tisoč metrov), ki zaradi temperaturnih razlik med posameznimi sloji zraka prav tako vpliva na različno hitrost in s tem nastanek turbulenc.

Sistem lidar lahko pomeni dolgoročno rešitev

Pri Boeingu menijo, da bi lahko s svojim novim sistemom turbulenco zaznali več kot 60 sekund prej, preden na območje zapelje letalo. Laserski sistem bi deloval do razdalje približno 17,5 kilometra, s tem pa bi kabinsko osebje pravočasno opozoril na prihajajočo turbulenco.

Lidar je osrednji sestavni element novega sistema, ki so ga razvili pri japonski agenciji za raziskovanje letalskega prostora, z Američani pa sodelujejo že od leta 2010 in iščejo rešitve, kako takšen sistem uporabiti na komercialnih letalih. Lidar je nameščen na nosu letala, s pomočjo laserja in optičnega senzorja pa v ravni liniji išče delce svetlobe, ki jih nazaj odbijejo delci prahu. Napredna programska oprema analizira relativno hitrost letala in relativno hitrost delcev na različnih razdaljah.

Letalo se lahko pri vožnji skozi zračni žep hipoma dvigne ali spusti tudi za 30 metrov. Foto: Reuters

Velike razlike med hitrostjo, zračni žep se namreč premika hitreje kot delci okoli njega, nakazujejo, da letalo lahko leti v zračni žep, ki povzroči turbulenco. Ko sistem zazna te anomalije v hitrosti, prek različnih zvočnih signalov opozori pilota. Tudi če posadka ne zmore pravočasno preusmeriti letala, imajo potniki 60 sekund časa, da odstranijo pijačo, pospravijo mizice in se pripnejo na sedežih.

Podobne sisteme imajo letališča tudi na tleh, vendar so velika kot tovornjak. Zdaj je inženirjem uspelo močno zmanjšati velikost novega sistema. Njegova masa je le približno 85 kilogramov, porabi le 3,3 vata energije in ga lahko v realnih okoliščinah preizkušajo v simulatorju.

Letalo se lahko hipoma dvigne ali spusti tudi za 30 metrov

Letalstvo turbulence deli na tri osnovne stopnje jakosti. Na najnižji so te za potnike zgolj neprijetne, stopnjo višje pa že lahko povzročijo vznemirjenje na krovu letala, zaradi njih se polije pijača in podobno.

Najresnejše oblike turbulenc lahko povzročijo nenaden dvig ali padec letala tudi za 30 metrov. Tako hudih turbulenc povprečen potnik ne bo doživel nikoli, saj so tudi za pilote, ki imajo za seboj že več tisoč preletenih ur, redke.

Zračni tok je kot široka in globoka reka, ki potuje z visoko hitrostjo. Ta lahko doseže tudi 400 kilometrov na uro. Ob robu tega zračnega toka se pojavljajo enote zraka, ki potuje z nižjo hitrostjo. Tam se srečata zračna tokova dveh različnih hitrosti in tako nastane turbulenca. Najbolj nepredvidljive so tiste, ki nastanejo med poletom v navidezno idealnih vremenskih razmerah.