Petek, 13. 11. 2020, 21.56
3 leta, 5 mesecev
Jutri se na cestah začenja zimska sezona
Že imate zimske gume? Te pasti morate poznati.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,06
6
Jutri se na slovenskih cestah začenja zimsko obdobje, ko je ne glede na vremenske razmere predpisana zimska oprema.
Pri gumah je treba že novembra paziti na dovolj globok profil in tudi v naslednjih zimskih mesecih redno preverjati tlak v pnevmatikah, način vožnje, še posebej ko ceste zares pobeli sneg, pa je treba prilagoditi zimskim razmeram. Prav tako ne smete pozabiti, da se bo z obrabljeno zimsko gumo zavorna pot (in vodljivost pri izogibanju) hitro poslabšala.
V sosednji Avstriji se je zimsko obdobje na cestah začelo že 1. novembra, jutri pa se uradno zimska sezona začenja tudi v Sloveniji. 15. november tradicionalno prinaša začetek obvezne uporabe zimske opreme, a tudi pripravo avtomobila in voznika na vozne razmere v zimskih mesecih. Zadnja leta so bile zime sicer zelo mile, tako iz vidika temperatur kot snežnih padavin. Toda ko sneg vendarle pobeli ceste, in to se navadno zgodi nenadno, dobesedno čez noč ali pa med našim delovnikom, je dobra pripravljenost še toliko pomembnejša.
Izbrati prave zimske gume
Pred mesecem smo že pisali o testu letošnjih zimskih gum, in sicer v dveh različnih dimenzijah (16- in 17-palčne). Velika večina gum je dobila oceno vsaj priporočljivo, med posameznimi gumami pa so za določene vozne razmere dokaj očitne razlike in zato je pri nakupu pomembna odločitev tudi vozno okolje posameznega kupca. Nekatere so boljše na suhi cesti, kakršnih je pozimi dejansko veliko, druge se bolje izkažejo na mokrem cestišču. Tudi vozniki, ki živijo v bolj hribovitem svetu in se pozimi večkrat vozijo po zasneženih in poledenelih cestah, bodo našli gume za svoje potrebe.
Opozorilo: guma bo čez zimo izgubila še nekaj profila
Kdor je za letošnjo zimo kupil nove gume, o naslednji dilemi vsaj letos še ne bo razmišljal. To je profil gume, eden od najpomembnejših dejavnikov zimske opreme. Zakonsko mora imeti zimska guma (oznaka M+S oziroma še bolje snežinka) vsaj tri milimetre profila. Toda v praksi je to zares najnižja pogojno sprejemljiva raven. Oprijem s cestiščem namreč z zmanjševanjem profila eksponentno pada.
Vsak milimeter profila manj pomeni precej slabši oprijem predvsem na snegu. Novembra se je treba zavedati, da bo guma do marca nekaj profila tudi še izgubila. Kdor ima danes zgolj tri milimetre profila, se bo morda še pred koncem leta naokrog vozil z zakonsko nesprejemljivimi pnevmatikami.
Kaj pomeni pravilo 4x4x4?
“Priporočamo pravilo, ki mu pravimo 4x4x4. To pomeni, da imamo vse štiri zimske pnevmatike stare največ štiri leta in z vsaj štirimi milimetri profila,” svetuje Jurij Kočar, vodja servisa pri AMZS.
Med novembrom in marcem je zato priporočljivo profil gum večkrat preveriti. Ob pravšnji optični nastavitvi koles bi morale biti gume obrabljene enako, sicer pa se profil seveda meri tam, kjer ga je najmanj. To je mogoče opraviti s posebnimi plastičnimi merilniki, še bolj preprosto pa s kovancem za dva evra. Ko ga vstavimo v utor profila, se mora vanj skriti celoten rob kovanca.
Tlak v pnevmatikah se lahko spremeni iz številnih razlogov. Splošen in najpogostejši vzrok za neustrezen tlak v pnevmatikah je opuščanje rednega vzdrževanja. Poleg tega na tlak vplivajo tudi spremembe v obremenitvi vozila in temperaturi okolja.
Podatki o predpisanem tlaku v pnevmatikah se nahaja na notranji strani stebrička B.
Pomen pravilnega tlaka: slabša vodljivost, daljša zavorna pot
Zelo pomemben je tudi tlak v gumah. Novejši avtomobili imajo elektronske sisteme, ki voznika ob upadu tlaka opozorijo. Pri starejših avtih morajo biti vozniki pazljivi sami. Ko tlak upade za pol bara, je ob pogledu na gumo to težko opaziti. Taka sprememba pa že vpliva na vozne lastnosti.
Preizkusili smo sami, in sicer z vožnjo med stožci na AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Med stožci je bilo s pol bara prenizkim tlakom že nemogoče držati hitrost 50 kilometrov na uro. Ko pa smo tlak v gumi spustili za polovico, se je v ostrem ovinku pri hitrosti 40 kilometrov na uro guma enostavno snela s platišča. Če bi se to zgodilo v realnem prometu, ne na varnem poligonu, bi se voznik znašel v zelo nevarnem položaju. Neustrezen tlak seveda vpliva tudi na podaljšanje zavorne poti. Še posebej nevaren je prenizek tlak.
Pri občutno preobremenjeni pnevmatiki in prehodu iz hladnega okolja v vroče lahko tlak naraste za od 25 do 30 odstotkov. Na vročini se zrak razširi, tlak se tako poveča in to privede do prekomerne deformacije, ki gumo lahko tudi uniči.
Če ugotovimo, da ima pnevmatika za 15 odstotkov višji ali nižji tlak od priporočenega, je treba ob prvi priložnosti ugotoviti pravi vzrok. Pri osebnih avtomobilih je reden nadzor tlaka ravno tako zelo pomemben. Novejši avtomobili imajo vgrajene sisteme za nadzor tlaka in odstopanje javijo samodejno. Teh opozoril nikakor ne smemo ignorirati.
Tlak je treba meriti pri "hladnih" pnevmatikah, preden gre vozilo na pot, ali največ po treh urah vožnje. Če so pnevmatike "vroče", ne smemo nikoli spuščati zraka oz. zmanjševati tlaka
Na ventilih morajo biti ves čas nameščene kapice, stebli ventilov pa morajo biti čisti in nepoškodovani.
Preprost test globine profila gume s kovancem za dva evra.
Obrabljena guma vpliva na zavorno pot
Najbolj nazorno razliko med obrabljenimi in novimi gumami pokaže neposredna primerjava. V AMZS centru varne vožnje na Vranskem smo tako primerjali zavorno pot na mokri cesti pri dveh enakih avtomobilih, ki sta imela nameščeno novo in rabljeno zimsko gumo. Ta je imela od tri do štiri milimetre profila, tako da je še zadoščala zakonskim predpisom.
Pri hitrosti 50 kilometrov na uro se je zavorna pot podaljšala za polovico, pri hitrosti 90 kilometrov na uro pa za več kot eno dolžino avtomobila. V kritični situaciji v prometu ima taka razlika lahko odločilno vlogo. Razlike so takrat lahko še večje kot na poligonu v nadzorovanih, predvidljivih in predvsem pričakovanih pogojih.
Pozimi prilagodimo tudi način vožnje
Podobno je bilo tudi v primeru slaloma oziroma vožnje med stožci. Avto z novimi gumami je s hitrostjo 50 kilometrov na uro nalogo brez težav opravil, pri rabljenih gumah pa se je hitro pokazala težnja po podkrmiljenju (siljenje sprednjega dela vozila iz ovinka) in po nekaj ovinkih avtu ni več uspelo držati smeri. Slalom smo izvedli celo na suhi cesti, razlike bi bile na mokri ali zasneženi cesti še bolj skrajne. Slalom seveda simulira situacijo v prometu, ko bi se morali nenadoma izogniti oviri na cesti.
6