Ženska brez zaščite lahko zanosi tudi do 15-krat

Ženska, ki ne uporablja kontracepcije, v življenju zanosi tudi 15-krat. Slovenija ostaja ena od najuspešnejših evropskih držav v preprečevanju neželenih nosečnosti, tudi na račun tega, da ostaja večina kontracepcijskih sredstev neplačljivih.

"So zelo nezdrave, ne jemlji hormonske kontracepcije, so nam govorile naše mame in babice, a to je daleč od resnice," je poudarila primarijka Darija Strah, specialistka ginekologije in porodništva.

Kontracepcija ne pomeni tveganja za nastanek raka. "Z uporabo kontracepcije je veliko manj možnosti za nastanek raka maternične sluznice, več kot pol manj je tudi raka jajčnikov," pravi Strahova. Kar dvakrat redkeje se pojavi rak na črevesju in danki. In na manjšo pojavnost vpliva še več kot 10 let po prenehanju jemanja hormonske kontracepcije.

Kontracepcijske tablete veliko boljše kot pred dvajsetimi leti

Kontracepcija ima učinek tudi na zmanjševanje krvavitev, kar je zelo pomembno, poleg tega pa je manj bolečin ob menstruaciji. "Kontracepcija lahko prepreči razvoj nekaterih bolezni, vnetja rodil, ugodno deluje na poraščenost in zmanjša aknavost," pravi ginekologinja Bojana Pinter.

Kontracepcijske tablete delujejo tako, da se spremeni notranjost jajcevodov in jajčece ne more pripotovati v maternico. Maternična sluznica se stanjša in oplojeno jajčece se ne more ugnezditi.

"Tablete tako zgostijo sluz, da smo ženske relativno bolj varne pred določenimi infekcijami, bakterijskimi, virusnimi, tudi nekaterimi spolno prenosljivimi boleznimi," pove darija Strah. Foto: Planet TV

Ker kontracepcijske tabletke vsebujejo manj hormonov kot pred dvajsetimi leti, so neželeni stranski učinki blažji, pojavijo se le v nekaj odstotkih.

"Tisti bolj resni stranski učinki, kot so krvni strdki, se pojavljajo dvakrat, trikrat pogosteje kot v splošni populaciji, ampak še vedno je to zelo redko," je dejala Pinterjeva in dodala, da je to eden od petih primerov na 10 tisoč uporabnic v enem letu uporabe.

Obstajajo tudi drugi bolj in manj učinkoviti načini kontracepcije

Slovenski ginekologi imajo zelo dobro znanje pri svetovanju o izbiri kontracepcije. Prednost je, da se z vsako pacientko posebej pogovorijo in te izpolnijo tudi vprašalnik.

"Pri vsaki ženski z določenim vprašalnikom ugotovimo, ali spada v skupino z nižjim ali višjim tveganjem, kar zadeva uporabo hormonske kontracepcije," pravi Strahova. Po pogovoru se skupaj s pacientko odločijo, kaj bi bilo najboljše.

V hormonsko kontracepcijo poleg tablet spadajo še hormonski maternični vložek, vaginalni obroček, obliž, kombinirane in progestagenske depo injekcije ter podkožni vsadki. Uporablja jo do trideset odstotkov Slovenk.

"Potem sledijo uporaba kondoma in druge metode, na primer prekinjen spolni odnos, nekaj deset odstotkov parov uporablja zelo zanesljivi maternični vložek z bakrom ali s hormonom, približno tri odstotke parov pa je steriliziranih," je dejala Pinterjeva.

Obstaja še izhod v sili, nujna kontracepcija, ki je na voljo samoplačniško v lekarnah.

Ginekologinji menita, da sta najbolj zanesljivi metodi hormonska kontracepcija in maternični vložek.

"Izhod v sili ni primeren kot redna raba kontracepcije, ker le ni stoodstoten in pride do neželenih nosečnosti," pove Bojana Pinter. Foto: Planet TV

Pri nas število splavov v letu 2015 prvič upadlo pod štiri tisoč

V enem letu jemanja kontracepcijskih tablet zanosi manj kot ena od tristotih žensk. Zanesljivost pa je 99,7-odstotna. A ko zatajijo vse vrste kontracepcije, je nezaželeno nosečnost mogoče končati s splavom. V letu 2015 se je število umetnih prekinitev nosečnosti pri nas prvič spustilo pod štiri tisoč.

Na Poljskem splav dovoljen le v primeru posilstva ali ogroženosti življenja

Poljska v primeru splava še ohranja restriktivno zakonodajo. Splav je na Poljskem dovoljen le v primeru posilstva ali ogroženosti zarodkovega ali nosečničinega življenja. Irci so maja na referendumu izglasovali zgodovinsko spremembo ustave, legalizacijo splava pa so v teh dneh podprli tudi argentinski poslanci.

Vprašanje splava je v družbi prisotno že stoletja. V ospredju je kot politični in znanstveni problem, na koncu pa gre vendarle za odločitev posameznika.

Kondom pri prvem spolnem odnosu uporablja tri četrtine mladih

Leta 1996 je bila povprečna starost ob prvem spolnem odnosu 18 let in pol, zdaj je že leto in pol nižja. Nedvomno pa je spodbuden podatek, da kondom pri prvem spolnem odnosu uporabi okoli tri četrtine mladostnikov.

Pomembno se je tudi zavedati, da zaščita pred neželeno zanositvijo ni zaščita pred spolno nalezljivimi boleznimi. Zato je ob partnerju, ki ga slabo poznamo, za lastno zaščito vedno treba uporabiti tudi kondom.

Janez Tomažič, zdravnik v UKC Ljubljana, meni, da bi moral kondome uporabljati vsak, ki se vede tvegano. Če pa govorimo o mladih, pa poudarja, da se ti še iščejo. "Mladi iščejo svoje partnerje in najverjetneje jih ne poznajo tako dobro, da bi vedeli, kakšno je njihovo stanje, kar zadeva spolno prenosljive bolezni," je še dodal Tomažič.