Četrtek, 2. 6. 2022, 12.29
9 mesecev, 1 teden
V naravi je lepo, toda ogrožajo nas klopi
Slovenija sodi v sam vrh z okuženimi klopi v Evropi. Ne le med sprehodi po bližnjem gozdu ali s hojo v hribe, temveč tudi z delom na domačem vrtu nas že lahko presenetijo klopi. Klopi čez zimo otrpnejo in spomladi, ko se vreme otopli, se zbudijo. Ker so zajedavci, za svojo rast potrebujejo gostiteljevo kri, zato na žrtve prežijo med majem in oktobrom. Ker je njihov življenjski cikel izjemno dolg, so zelo učinkoviti pri prenašanju bolezni, ki so jih dobili od prejšnjega gostitelja.
Kako nas klop lahko okuži
Klopi se najraje zadržujejo v vlažnih listnatih gozdovih z gosto grmičasto podrastjo. Vse pogostejši pa so primeri, ko se s klopom vrnemo kar s svojega vrta ali iz bližnjega parka! Na svoje žrtve čakajo v podrasti, kjer splezajo nanje.
Pri tem poiščejo mesto, kjer je koža najbolj mehka in prekrvavljena, na primer za ušesi, pod pazduho, na dimljah, dlaneh, lasišču ali stopalih, da lahko vanjo zapiči rilec – svoj prehranjevalni organ. Ker ima klopova slina anestezijski učinek, vboda navadno ne čutimo. Nevarnost za ljudi pa prihaja ravno iz teh žlez, z izmenjavo njegove snovi v krvni obtok svojega gostitelja. V primeru okuženega klopa, ta od svoje prejšnje žrtve okužbo s to snovjo prenese na novega gostitelja. Dlje časa, ko je okužen klop prisesan na svojega gostitelja, več je možnosti, da se okuženi patogeni prenesejo v krvni obtok novega gostitelja, zato je potrebno klopa čim prej odstraniti (nekje v roku 24 ur).
Kako klopa odstranimo
S tanko in špičasto pinceto je treba klopa zagrabiti čim bližje njegovi glavi (in ne za trebuh) ter potegniti naravnost navzgor. Ne smemo ga naoljiti, mazati z vazelinom ali s katerokoli drugo maščobo, saj se začne dušiti in s tem utegne izločiti še več sline in morebitnih okuženih patogenov.
Že en klop nam lahko spremeni življenje
Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Zelo razširjeni sta okužbi z najbolj nevarnima boleznima pri nas, lymsko boreliozo in meningocefalitisom.
Lymsko boreliozo povzročajo bakterije, ki se imenujejo borelije. Letno v Sloveniji zabeležimo več kot 6.000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija na svetu.
Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Od okužbe do prvih znakov bolezni lahko mine od nekaj dni do enega meseca po okužbi. Na koži, ne nujno na mestu vboda klopa, se pojavi neboleča rdečina, ki se širi navzven in oblikuje krog, ki na sredini bledi in je kot kolobar. V primeru močnejše okužbe se razvojni krogi lahko pojavljajo po celem telesu. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Če bolezen ni zdravljena takoj, lahko zdravstvene težave, povezane z okužbo, izbruhnejo šele po več letih po dejanski okužbi.
Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se v prvem tednu kaže z znaki gripe (glavobol, vročina, bolečine v mišicah), po kratkotrajnem izboljšanju pa nastopi druga faza, ki prinaša resne težave (visoka temperatura, močni glavoboli, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, včasih tudi motnje zavesti in zbranosti.)
Približno 1 % primerov obolelih je smrtnih. Okoli 10–20 % obolelih pa ima trajne posledice, kot so ohromitve, težave s sluhom, govorom, ravnotežjem, motnje spomina in koncentracije. Zdravila ni. Možno pa je preventivno cepljenje, ki ga je treba obnavljati vsake 3 do 5 let. Najbolj ogrožene regije so primorsko-notranjska z 21,6 in koroška regija z 22,5 hospitalizacij na 100.00 prebivalcev, ekstremno pa izstopa občina Bloke, kjer je preračunano na 100.000 prebivalcev kar 93,7 hospitalizacij zaradi klopnega meningitisa.
Več o nevarnostih, ki jih lahko povzroči že en sam ugriz klopa >>
Najboljša zaščita pred klopi je preventiva
Ko gremo v naravo (vrt, travnik, gozd, hribe) je torej zelo pomembno, da se proti klopom zaščitimo. Nosimo dolga, po možnosti svetla oblačila, hlače zatlačimo v nogavice in si nadenemo pokrivalo, med delom na vrtu pa obujemo visoke gumijaste škornje.
Klope nam v dom lahko prinese tudi kakšna žival, celo hišni pes ali mačka. Zato je pomembno, da tudi njih primerno zaščitimo in redno pregledujemo, na vrtu pa uničimo možna prebivališča oziroma gnezdišča klopov.
Za dodatno zaščito, ki je skorajda nujna, redno uporabljamo sredstvo proti klopom. Effect Protect Repelent proti klopom lahko poškropimo po oblačilih ali nanesemo na kožo. Ta nežen kremast losjon je koži prijazen in primeren za vso družino, tudi za otroke, starejše od 3 let. Losjon ima suho, nelepljivo in kremasto strukturo in se lahko uporablja tudi skupaj z losjonom za sončenje. Je dermatološko testiran in omogoča do 7 ur zaščite pred klopi.
