Ponedeljek, 20. 1. 2020, 10.38
2 meseca, 1 teden
Težave, ki prizadenejo vsako peto žensko
Ščitnica je najpomembnejša žleza v telesu, ki skrbi za normalno delovanje preostalih žlez. Z motnjami ščitnice in težavami, povezanimi z njo, se v Sloveniji spopada od 200 tisoč do 300 tisoč ljudi. A večina bolnikov ne pozna vzrokov za nevšečnosti in jih ne pripisuje motnjam v delovanju ščitnice. Ker težave s to žlezo prizadenejo že vsako peto žensko, je dobro vedeti, kako jih lahko prepoznamo sami in kako jih odpravimo.
Bolezni ščitnice so v današnjem času vedno bolj pogoste, zato je dobro vedeti, katere bolezni poznamo in kako jih odpraviti.
Ščitnica je majhna endokrina žleza, ki se ovija okrog sapnika tik pod Adamovim jabolkom, njeno delovanje pa je pogosto odgovorno za marsikatero zdravstveno težavo. Je metuljaste oblike, sestavljena iz dveh mešičkov, svojo funkcijo opravlja s pomočjo ščitničnih hormonov, ki sta pomembna za pravilno delovanje vsake celice v našem telesu. Ključna naloga ščitnice je, da tvori ščitnična hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki skrbita za vse nujne presnovne procese, ter kalcitonin, ki ima pomembno vlogo pri homeostazi kalcija v telesu. Čeprav se je številni niti ne zavedamo, pa je njena vloga izjemno pomembna, saj življenje brez ščitničnih hormonov ni mogoče.
Pet najpogostejših znakov slabšega delovanja ščitnice
Pomanjkanje ščitničnih hormonov na primer povzroča tudi veliko sistemskih bolezni, kot so osteoporoza, kronična utrujenost, bolezni srca in ožilja, ginekološke bolezni (na primer ciste na jajčnikih, maternici, prsih …). Brez zadostne količine ščitničnih hormonov se pojavljajo tudi težave pri zanositvi in težave med nosečnostjo, porodom in dojenjem.
Najpogostejši znaki slabšega delovanja ščitnice so: pridobivanje telesne teže, utrujenost, nihanje razpoloženja, izpadanje las in občutljivost na mraz. Ščitnica je lahko tudi v ozadju zobne gnilobe in nihanja krvnega tlaka. Zato je toliko bolj pomembno, da jo poznamo, razumemo in ji olajšamo delovanje.
V diagnostičnem laboratoriju Medicare PLUS se ukvarjajo z laboratorijsko diagnostiko, kamor spada tudi odkrivanje slabšega delovanja ščitnice. Preverite, kako deluje vaša ščitnica.
NAROČITE SE NA PREGLED V DIAGNOSTIČNEM LABORATORIJU MEDICARE PLUS
Zmanjšano delovanje žleze ščitnice
Težave s ščitnico so lahko posledica dveh povsem nasprotnih razlogov – zmanjšanega ali povečanega delovanja žleze. Hipotiroidizem je zmanjšano delovanje ščitnice, z njim se spopada okrog 1–2 odstotka ljudi na svetovni ravni. Najpogostejša oblika je Hashimotov sindrom. Hipotiroidizem je pogostejši pri ženskah, še posebej po 40. letu. K razvoju bolezni lahko pripomorejo tudi dedni dejavniki.
Povečano delovanje žleze ščitnice
Hipertiroidizem je povečano delovanje žleze ščitnice in je ena od pogostejših motenj delovanja hormonskega sistema. Hipertiroza se večkrat pojavlja pri ženskah, običajno med 20. in 50. letom. Najpogostejša oblika hipertiroidizma je Gravesova (oziroma Basedowova) bolezen.
Žleza ščitnica je ena od najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem. Ima pomembno vlogo v vsem hormonskem ravnovesju v telesu, ki pomembno vpliva na osnovne funkcije: rast, razvoj in presnovo.
Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo?
Neodkrit hipotiroidizem ali hipertiroidizem lahko povzroči hujše težave s srcem. Tako hipotiroidizem kot hipertiroidizem lahko spremljajo številni simptomi, ki so povezani tako z duševnim kot tudi s fizičnim zdravjem. Značilni so tudi občutek strahu, povišan srčni utrip, težave s spanjem, depresija, povečana občutljivost na mraz, suhi lasje in koža ter bolečine v mišicah.
Simptomi zmanjšanega ali povečanega delovanja ščitnice so pogosto podobni simptomom drugih bolezni. Če vaši simptomi trajajo že dlje časa, vzroki zanje pa so nepojasnjeni, je priporočljiv obisk osebnega zdravnika ter v naslednjem koraku tudi laboratorija, kjer pristojne seznanite z vsemi informacijami o težavah, ki jih opažate. Poskusite čim bolj natančno in jasno opisati težave, ki jih opažate, priporočljivo pa je tudi, da jih spremljate skozi čas.
Prvi korak je torej prepoznavanje znakov, ki jih povzroča nepravilno delovanje ščitnice. Naslednji korak pa je napotitev v laboratorij, kjer se iz krvi enostavno pomeri raven ščitničnih hormonov ter hormona TSH, iz česar se ugotovi, ali naša ščitnica ne deluje tako, kot bi morala.
Pomen prehrane in dobrega imunskega sistema
Za zdravo ščitnico je sicer ključnega pomena tudi dober imunski sistem. Kar 70 odstotkov imunskega sistema je odvisnega prav od stanja, v kakršnem je naše črevesje. Tudi stroka temu področju še ne namenja prav veliko pozornosti, pa vendarle se zdi, da je v zadnjem obdobju po svetu vse več zdravnikov končno le prisluhnilo očetu sodobne medicine Hipokratu, ki je dejal, da se večina bolezni začne – nikjer drugje kot – v črevesju.
Treba se je zavedati, da zgolj pravilna hrana ne bo čudežno pregnala težav s ščitnico. Za pravilno delovanje ščitnice je največjega pomena vnos joda z jodirano soljo (odrasel posameznik naj bi dnevno zaužil 150 mikrogramov joda). Povezava med prehrano in težavami s ščitnico je precej neraziskana, zato je na voljo veliko nasprotujočih si informacij. Pravilna kombinacija zdravega življenja in zdravil lahko bistveno zmanjša simptome in pogosto pomaga uravnotežiti delovanje ščitnice.
