Študij psihosocialne pomoči tudi kot podpora osebni rasti

Ena ključnih prednosti študija na Fakulteti za uporabne družboslovne študije (FUDŠ) v Novi Gorici so manjše skupine, kjer so odnosi med študenti in predavatelji bolj pristni, ter praktična usmerjenost študija, kar je dobra popotnica tudi za naprej.

Diplomanti imajo več možnosti za dober začetek svoje kariere ali pa za nove cilje na že obstoječi poslovni poti. Fakulteta za uporabne družboslovne študije s svojimi dodiplomskimi programi Psihosocialna pomoč, Socialni menedžment in Uporabne družbene študije ter štirimi podiplomskimi študijskimi programi Medkulturni menedžment, Socialni menedžment, Psihosocialna pomoč ter Sociologija zagotavlja pridobitev takšne kombinacije družboslovnih znanj, s katerimi ste lahko konkurenčni pri iskanju novih zaposlitvenih priložnosti. Morda pa potrebujete le svež karierni cilj?

Tako se je tudi univerzitetni diplomirani sociolog Primož Rakovec odločil za magistrski študij psihosocialne pomoči na FUDŠ, saj je želel pridobiti nova znanja s področja kognitivno-vedenjske terapije, ki se mu zdi zelo primerna za reševanje vsakodnevnih težav in kot podpora pri posameznikovi osebni rasti. V svoji zasebni svetovalni praksi opaža, da vedno več ljudi išče pogovorno terapijo, saj v sodobnem tempu življenja vedno bolj čutimo pomanjkanje priložnosti za pogovor, kar pa je ena ključnih poti, da neko težavo uvidimo z druge plati, ne samo kot težavo.

Zakaj ste se odločili za magistrski študij psihosocialne pomoči na FUDŠ? V svoji zasebni svetovalni praksi se ukvarjam z NLP-coachingom (nevrolingvistično programiranje) in sem znotraj tega zasledil tudi kognitivno-vedenjsko terapijo. To je zelo uporabna metoda, saj je z njo ljudem mogoče pomagati pri povsem vsakdanjih težavah. Uporabna je v izobraževanju, vzgoji in v sektorju zaposlovanja, za preventivno in kurativno svetovanje.

Začel sem iskati ustrezen študij in opazil, da nikjer drugje ni mogoče pridobiti ustreznega znanja v tej smeri, tako da sem se pred dvema letoma vpisal. V okviru študija je mogoča izbira med različnimi psihoterapevtskimi pristopi – logoterapija, realitetna terapija in kognitivno-vedenjska terapija. Na koncu študija diplomanti prejmejo naziv magister psihosocialne pomoči.

Kaj bi poudarili kot največjo prednost študija na FUDŠ? Po prvotni izobrazbi sem univerzitetni diplomirani sociolog, tako da sem na fakulteti vzel samo strokovne predmete, družboslovne pa so mi priznali iz prejšnjega študija. Pristop fakultete in predavateljev do študentov je zelo pozitiven, cenim tudi širino študija, saj spoznaš številne terapevtske pristope. Tudi v praksi smo se veliko ukvarjali z odnosi med svetovalcem in klientom, kar je zelo dobrodošlo.

Kakšne so zaposlitvene možnosti z magisterijem iz psihosocialne pomoči? Poklic je vpisan v razvid poklicev. V večjih organizacijskih sistemih bo vedno več povpraševanja po tovrstnem kadru. Tudi v zasebni praksi opažamo, da je vedno več povpraševanja po pogovorni terapiji. Razlog je v tem, da skrbi radi zadržujemo v sebi, kar je povsem nepotrebno. Dostikrat že samo pogovor o skrbeh marsikomu spremeni pogled na dogodek, ki ga posameznik interpretira kot vir težav. Vseeno mislim, da tako hudo kot v ZDA, kjer ima skoraj vsak svojega psihoterapevta, ne bo postalo.

Kako znanje iz psihosocialne pomoči in sociologije vpliva na vašo okolico in na odnose z najbližjimi? Ta znanja so zelo uporabna, ker sem sam pri sebi odkril, da lahko marsikdaj na vse stvari pogledam z drugega zornega kota. Lažje zaznavam in prepoznavam svoja nezdrava negativna čustva in delujem v smeri spreminjanja le teh. Sam sem ublažil svojo naglo jezo. Lažje se vživim v sogovornika, svoja prepričanja puščam ob strani in dovolim, da obstajajo različni pogledi na svet. Komunikacija je tako veliko lažja za vse udeležence.

Komu bi svetovali magistrski študij psihosocialne pomoči? Vsakdo, ki želi postati psihoterapevt, v tem študijskem programu pridobi zadostna predznanja, da se lahko vključi v dodatno izobraževanje za pridobitev evropske diplome iz psihoterapije. Uraden naziv diplomantov naše fakultete po končanem študiju 2. stopnje je magister psihosocialne pomoči.

Pri svojem delu lahko uporabljamo metode in tehnike kognitivno vedenjske terapije, nimamo pa uradnega naziva psihoterapevt. Drži pa, da danes v Sloveniji lahko marsikdo opravlja psihoterapevtsko prakso, formalno zadostuje, da odpre svoj s. p., registrira dejavnost druge zdravstvene dejavnosti in to je to.

Sam ocenjujem, da so predpogoj vsake uspešne terapije, svetovanja ali coachinga vzpostavitev dobrega stika med svetovancem in svetovalcem, zaupnost, sproščenost, tega se človek lahko priuči skozi kilometrino v praksi.

Kako ocenjujete izbor predmetov na magistrskem študiju psihosocialne pomoči na FUDŠ? Izbor predmetov je zelo širok. Strokovni predmeti so zelo dobro izbrani, dajejo širok splošni vpogled v osnovo, ki jo potem gradiš naprej po posameznih metodah. Najprej se seznanimo s teorijo, ki jo potem v praksi preizkusimo.

Na kakšen način poteka praksa? Nekaj prakse smo imeli v ustanovah in v terapevtskih skupinah na Nacionalnem inštitutu za psihoterapijo, nekaj prakse je potekalo med nami samimi, s t. i. "peer-to-peer" prakso. Imeli smo tudi pogovorna svetovanja v svojih praksah, kar smo obdelali tudi na supervizijah. Vse je bilo zelo uporabno. Pri kakršnemkoli svetovanju pa so najpomembnejše kilometrina in izkušnje, ki jih prinese praktično delo.

Na fakulteti je teoretičnega znanja in prakse dovolj, potem pa je odvisno od vsakega posameznika, kako bo to uporabil.

Kako ste povezani študenti magistrskega programa psihosocialne pomoči? Lani smo ustanovili Združenje za psihosocialno pomoč in psihoterapijo Slovenije, ki združuje vse dodiplomske in podiplomske študente ter diplomante. V združenju so dobrodošli vsi, ki jih ta tematika zanima. S tem smo hoteli pokazati svojo odprtost. Podiplomski študenti na mojem programu prihajajo iz šolstva, športa, nekateri imajo že svoje svetovalne prakse, nekateri pa so pravkar diplomirali. Rad imam to raznovrstnost. Tako se tudi kaže uporabnost znanja na različnih poljih. Evropsko združenje za kognitivno vedenjsko terapijo (EABCT) pravi, da ima pravico do izobraževanja iz kognitivno vedenjske terapije in posledično pridobiti naziv KVT psihoterapevt vsak s humanističnim predznanjem, razen če posamezna država tega ne omejuje z dodatnimi pogoji. Pri nas država ne postavlja dodatnih pogojev, so pa zasebniki prepričani, da bi se s psihoterapijo lahko ukvarjali samo psihologi in zdravniki. Sam menim, da je svetovanje z uporabo tehnik KVT terapije zelo učinkovito tudi za reševanje vsakodnevnih problemov in stisk, ne le v klinični praksi. Velik potencial vidim predvsem v preventivi. Tako nikomur ne bi odrekal možnosti izobraževanja in uporabe tehnik kognitivno vedenjske terapije.